Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov |
EVIDENČNI PODATKI
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA: 2008-2611-0109
Številka: 00711-9/2010/14
Ljubljana, 03.05.2010
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 79. redni seji dne 03.05.2010 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH,
ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Davor Dominkuš, generalni direktor Direktorata za socialne zadeve, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Barbara Starič Strajnar, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Marjetka Kovšca, višja svetovalka II, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
PRVA OBRAVNAVA
EVA 2008-2611-0109
PREDLOG ZAKONA
O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH
I. UVOD
1 Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Sedanja ureditev sistema denarne socialne pomoči je določena z Zakonom o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: ZSV), objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 03/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep.
Veljavni zakon določa, da je do DSP upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma. Namen DSP je zagotavljanje sredstev za preživetje v višini, kot jo določa veljavni zakon. DSP je namenjena samski osebi oziroma družini kot celoti. Veljavni zakon zato ureja tudi vprašanje, kako obravnavati posameznega družinskega člana, ki je brez sredstev za preživljanje po svoji krivdi (do DSP ni upravičen), ter iz katerih virov si mora upravičenec poskušati zagotoviti sredstva za preživetje, preden lahko prejme denarno socialno pomoč (z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način).
Do DSP so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Tujci brez dovoljenja za stalno prebivanje niso upravičeni do DSP, prav tako ne državljani, ki imajo samo začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
DSP po veljavnem zakonu je namenjena izključno preživetju posameznika oziroma družine. Glede na ekvivalenčno lestvico po veljavnem zakonu znaša DSP:
– prva odrasla oseba v družini: 1 226,80 evra
– vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7 158,76 evra
– otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga
starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3 68,04 evra.
Višina DSP se je začela določati na podlagi osnovnega zneska minimalnega dohodka, katerega polna višina se je uvajala postopno vse do 1. 1. 2003, ko je bil v celoti dosežen polni znesek minimalnega dohodka, ki danes znaša 226,80 evra.
Po veljavnem zakonu se za družinske člane štejejo:
– zakonec oziroma oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravico do DSP, v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
– otroci osebe, ki uveljavlja pravico do DSP, dokler jih je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja,
– pastorek osebe, ki uveljavlja pravico do DSP, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali razmerje iz prve alineje tega odstavka,
– mladoletni vnuki, nečaki in bratje oziroma sestre osebe, ki uveljavlja pravico do DSP, ali osebe iz prve alineje tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake ali brate oziroma sestre, ki so brez staršev,
– odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova (v pretežnem delu) dolžan preživljati kateri od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja v višini minimalnega dohodka.
Pomoč se dodeli tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine – odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek).
Pri tem se upoštevajo vsi dohodki, obdavčljivi ali ne, prejeti doma oziroma v tujini, razen dohodki, za katere zakon določa, da se ne upoštevajo. Ti so:
– dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč,
– dodatek za nego otroka,
– otroški dodatek,
– pomoč za opremo novorojenca,
– stroški za prevoz na delo in prehrano med delom,
– štipendije in drugi prejemki, ki so namenjeni usposabljanju ali izobraževanju ali ju omogočajo,
– sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče,
– DSP po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Veljavni zakon določa, da se upoštevajo tudi sredstva za tujo nego in pomoč, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do DSP, ali njen družinski član, nagrada za otroka v rejništvu, ki jo prejema rejniška družina, in posredno ugotovljeni dohodki in prejemki, ki jih samska oseba oziroma družina ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi zmogla, od lastnega dohodka pa se odšteje izplačana preživnina, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.
DSP se poveča za dodatek za pomoč in postrežbo upravičencu do DSP, ki je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti nezmožen za delo ter za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebuje pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih.
Veljavni zakon določa tudi posebno obliko DSP, in sicer izredno denarno socialno pomoč, ki se dodeli, kadar se ugotovi, da je upravičenec iz razlogov, na katere ni mogel oziroma ne more vplivati, trenutno materialno ogrožen (enkratna izredna denarna socialna pomoč) oziroma njegova materialna ogroženost ne bo trajala več kot dva meseca (izredna denarna socialna pomoč za obdobje), ne glede na siceršnjo višino njegovih dohodkov. Odločitev je vezana na prosti preudarek centra za socialno delo, upravičenec pa mora pomoč predhodno iskati pri drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z dajanjem pomoči (na primer Rdeči križ ali Karitas). Omejena je višina mesečnega in letnega zneska te pomoči; višina izredne denarne socialne mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Določeno je tudi, da mora upravičenec do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči to porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena. Upravičenec do te pomoči mora v 15 dneh po prejetju pomoči pristojnemu centru za socialno delo predložiti dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne DSP.
Določeni so tudi razlogi za zavrnitev DSP. Med njimi so, kljub izkazanemu dohodku pod minimalnim dohodkom, premoženje in prihranki v določeni višini v odvisnosti od osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je tudi podlaga za DSP, pri čemer so, zaradi zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb upravičenca, izvzeti primerno stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer posameznik oziroma družina živi, premoženje, ki daje dohodke, nepogrešljivi predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, in glede na današnji način življenja (prevoz v šolo, vrtec, službo) nujno potreben osebni avtomobil.
Center za socialno delo lahko DSP tudi zniža ali je ne dodeli, kadar dejansko stanje kaže, da socialna varnost upravičenca ni tako ogrožena. Zaradi pogostih primerov izkazanih nizkih lastnih dohodkov upravičenca oziroma družine, vendar popolnoma drugačnega načina življenja, zunanjega videza in drugih zunanjih znakov, ki kažejo, da njegov oziroma njihov socialni položaj ni ogrožen, imajo centri za socialno delo možnost, da v skladu z usmeritvami zakona po prostem preudarku (zaradi pomoči drugih oseb, prebivanja na istem naslovu, kar v nekaterih primerih pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov, zdravljenja v bolnišnici najmanj 30 dni, lastništva premoženja oziroma prihrankov) DSP ne dodelijo ali jo dodelijo v nižjem znesku, kar sledi njenemu osnovnemu namenu – zagotavljanje preživetja.
DSP je po svoji naravi, kot že omenjeno zgoraj, kratkotrajna oziroma začasna pomoč, saj se prvič lahko dodeli največ za obdobje do 3 mesecev. Ob nespremenjenih okoliščinah se upravičencu lahko dodeli ponovno – za obdobje do 6 mesecev. Ne glede na to se lahko dodeli največ za obdobje do 12 mesecev; če zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca, pa tudi trajno, če oseba izpolnjuje pogoje za dodelitev DSP za obdobje največ 12 mesecev oziroma je trajno nezmožna za delo ter živi sama, če nima nikogar, ki bi jo bil dolžan in sposoben preživljati, in je brez vsakršnih dohodkov in prejemkov ter premoženja in prihrankov, ki se upoštevajo.
Dana je podlaga za pripravo posebnega programa aktivne politike zaposlovanja, namenjenega prejemnikom DSP, z namenom ohranjati delovne navade in stike z okoljem, pridobivati delovne izkušnje, ki so lahko koristne za morebitno kasnejšo zaposlitev oziroma sklenitev delovnega razmerja na podobnih delih in nalogah, dvigati stopnjo njihove socialne vključenosti v družbi in z delovno aktivnostjo prispevati v splošno družbeno korist. Delovna aktivnost je časovno omejena, saj bi bilo v primerih daljšega trajanja treba iskati možnosti za zaposlitev v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. V primeru odklonitve izvrševanja delovne aktivnosti oziroma neizpolnjevanja obveznosti brez ustrezne utemeljitve oziroma opravičljivega razloga upravičenec izgubi pravico do DSP in določeno obdobje do nje ni upravičen, saj si z izogibanjem tovrstnim aktivnostim dolgoročno zmanjšuje možnost zagotoviti si lastna sredstva za preživetje, s čimer posredno vpliva na svoj socialni položaj oziroma socialni položaj svoje družine.
Veljavni zakon določa tudi, da morajo biti pogoji za dodelitev DSP izpolnjeni ves čas njenega prejemanja, zato so natančno urejeni sprememba višine DSP v tem času (zvišanje in nižanje), sprememba časa prejemanja in prenehanje upravičenosti zaradi spremenjenih okoliščin v času prejemanja DSP. Posledica izbrisa iz evidence brezposelnih oseb nastane v istem trenutku kot na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, saj bi, če bi prenehala šele v primeru dokončnosti odločbe o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb, to povzročilo, da bi brezposelne osebe kljub nastanku razloga za izbris denarno socialno pomoč še vedno prejemale in bi jo bile dolžne vrniti samo za obdobje po dokončnosti odločbe o izbrisu (tudi ves čas pritožbenega postopka). Opredeljena sta neupravičeno prejeta DSP in njeno vračanje, tako da o vračilu odloči center za socialno delo. Možna je tudi sklenitev dogovora med upravičencem, ki je DSP prejemal, in centrom za socialno delo o načinu in času vračanja, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Določena je dolžnost upravičenca, da centru za socialno delo v skladu z dogovorom o vračilu DSP, redno pošilja dokazila o izvrševanju obveznosti, drugače je dolžan plačati zakonite zamudne obresti, postopek vračila pa je zaključen že z izvršljivostjo upravne odločbe. Možna sta tudi odlog plačila, v skladu z dogovorom, vendar največ za tri leta, ter odpis dolga (uporabljajo se kriteriji za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam). Zaradi varstva pravic upravičencev do DSP in načela zaupanja v pravo je predviden skrajni rok, v katerem lahko center za socialno delo po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do DSP. Predviden je triletni rok, skladno s skrajnim rokom, ki ga Zakon o splošnem upravnem postopku določa za obnovo postopka. Določeno je tudi, da je upravičenec do DSP dolžan vrniti denarno socialno pomoč oziroma njen del, če je DSP prejel, naknadno pa je za isto obdobje prejel lastni dohodek. Zahteva po vračilu je v skladu s splošnim načelom pravičnosti, saj nihče ne more biti upravičen do dveh izključujočih se pravic v istem obdobju.
Število prejemnikov DSP se je iz leta v leto zmanjševalo, v letu 2009 pa je zaradi gospodarske krize oziroma negotovih socialno-ekonomskih okoliščin (povečevanje števila brezposelnih oseb in zniževanje prejemkov zaposlenih iz dela) spet mogoče opaziti povečanje. Leta 2005 je bilo povprečno mesečno 91.703 upravičencev do DSP, leta 2006 je bilo 87.757 upravičencev do DSP, leta 2007 69.501, leta 2008 skoraj 57.698, leta 2009 pa je povprečno število upravičencev ponovno doseglo 77.670. Med vsemi upravičenci do DSP je kar 42 odstotkov dolgotrajnih upravičencev, ki so v zadnjih treh letih prejeli DSP najmanj 24-krat (seštevek mesecev, v katerih je upravičenec prejemal DSP). Realizacija porabe sredstev za denarno socialno pomoč je v letu 2006 znašala 140,3 mio. evrov, leta 2007 118,5 mio. evrov, leta 2008 109,3 mio. evrov, leta 2009 pa ponovno 129,6 mio. evrov.
Čim dlje upravičenci prejemajo DSP, tem bolj odvisni postanejo od nje. Težje sprejemajo ponujeno delo, saj to pomeni veliko spremembo v načinu življenja, ki so se ga navadili med dolgotrajnim prejemanjem DSP. Čeprav so v obstoječi zakonodaji in Programu aktivne politike zaposlovanja določeni pogoji in ukrepi za zaposlovanje prejemnikov DSP, pa je treba priznati, da v praksi njihovo zaposlovanje ne poteka dovolj učinkovito. Izkazalo se je, da je ukrep iz 36.b, 36.c in 36.č člena veljavnega zakona (Delovne obveznosti prejemnika DSP) v praksi težko izvedljiv. Pripravljajo se namreč spremembe predpisov o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da Zavod RS za zaposlovanje ne bi več ponujal dela po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela. Dolžnost upravičenca do DSP, da mora sprejeti primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, pa v praksi ni zaživela zaradi nedorečene zakonodaje. Potreben je namreč zakon, ki bo urejal prostovoljstvo in iz tega izhajajoče finančne posledice (kritje zavarovanja za primer poškodbe pri delu, kritje prevoznih stroškov in stroškov malice), ki ga še ni, oziroma je treba kreirati Program aktivne politike zaposlovanja, ki bo dopolnil ureditev na tem področju. Zaradi tega je predlagatelj ocenil, da bi bilo bolje urediti del tega področja v zakonodaji, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Število mladih prejemnikov DSP se povečuje (decembra 2008 je bilo 9641 prejemnikov starih med 18 in 26 let, decembra 2009 pa že 14.394), povečuje pa se tudi število prejemnikov DSP, ki so med 27. in 45. letom starosti. Takih prejemnikov je bilo decembra 2008 16.549, kar je takrat predstavljalo 40 odstotkov vseh prejemnikov DSP, decembra 2009 pa 22.844, kar predstavlja kar 43 odstotkov vseh prejemnikov DSP.
Dosedanji sistem DSP je pokazal naslednje slabosti:
– da trenutna višina DSP ne zadošča za kritje osnovnih minimalnih življenjskih stroškov;
– da si posamezniki, ki DSP prejemajo trajno (zaradi trajne nezaposljivosti ali trajne nezmožnosti za delo ali starosti nad 65 let za moške in 63 let za ženske), z njo ne morejo zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti (stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.);
– da je v praksi prihajalo do diskriminacije med družinami, katerih otroci so prejemali preživnino (nadomestilo preživnine, družinsko pokojnino) višjo od minimalnega dohodka, ki jim pripada, in se zato pri ugotavljanju upravičenosti do DSP niso upoštevali, prav tako pa tudi ne njihovi dohodki, in med družinami, katerih otroci so prejemali preživnino, nižjo od minimalnega dohodka, ki jim pripada, in so se pri ugotavljanju upravičenosti do DSP upoštevali, prav tako pa so se upoštevali njihovi dohodki;
– da je v praksi določene okoliščine težko preverjati (dejanski obstoj lastnega gospodinjstva, zunajzakonske skupnosti in enostarševske družine);
– da so določbe veljavnega zakona v zvezi z zaposlovanjem prejemnikov DSP še vedno premalo fleksibilne oziroma se v praksi sploh ne izvajajo;
– da v veljavnem zakonu ni določb o sodelovanju med Zavodom RS za zaposlovanje in centri za socialno delo pri obravnavi brezposelnih upravičencev do DSP, ki so začasno nezaposljivi zaradi težav v duševnem zdravju, težav z odvisnostjo ipd., z namenom rešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost, oziroma da se z omenjenimi osebami v praksi sploh ni ukvarjalo;
– da so se sredstva, podarjena po humanitarni ali invalidski organizaciji ali dobrodelni ustanovi za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila ta organizacija oziroma ustanova, upoštevala v lastni dohodek posameznika oziroma družine;
– da sta rok za dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči in rok za njeno porabo prekratka ter da je rok za prepoved upravičenosti do izredne nenamenske porabe predolg;
– da absolutni rok 3 let za začetek postopka ugotavljanja upravičenosti do DSP po uradni dolžnosti ni primeren za ugotavljanje upravičenosti do trajne DSP;
– da način upoštevanja dohodka iz dejavnosti ni primeren.
Občasno zahajanje v stanje povečane materialne ogroženosti in trenutna gospodarska kriza kakor tudi dejstva iz prejšnjega odstavka prispevajo tudi k povečanju števila upravičencev do izredne denarne socialne pomoči (enkratne ali za daljše obdobje). V letu 2006 je bilo skupaj izplačanih 56.229 izrednih denarnih socialnih pomoči, leta 2007 43.02,5 leta 2008 43.286, leta 2009 pa 59.604. Sredstva, ki so bila namenjena za izredne DSP, so v letu 2006 znašala 2,7 mrd. tolarjev oziroma 11,2 mio. evrov, v letu 2007 9,3 mio. evrov, v letu 2008 10,6 mio. evrov, junija 2009 pa 15,4 mio. evrov.
Pregled prejemnikov denarnih socialnih pomoči
Tabela 1: Število upravičencev do DSP za mesec od leta 2006 do leta 2009
| Mesec | Odrasli | Otroci | Krivdni | Skupaj
(1+2) |
| 1 | 2 | 3 | 4 |
2009 |
| december | 59.105 | 16.550 | 8388 | 75.655 |
| november | 59.971 | 17.699 | 8334 | 77.670 |
| oktober | 55.377 | 16.698 | 8180 | 72.075 |
| september | 52.813 | 15.548 | 7979 | 68.361 |
| avgust | 52.362 | 15.641 | 7987 | 68.003 |
| julij | 51.399 | 15.045 | 7689 | 66.444 |
| junij | 50.858 | 14.679 | 7503 | 65.537 |
| maj | 50.910 | 14.685 | 7334 | 65.595 |
| april | 50.366 | 14.671 | 7271 | 65.037 |
| marec | 48.515 | 14.215 | 7089 | 62.730 |
| februar | 47.808 | 14.355 | 6895 | 62.163 |
| januar | 44.129 | 13.004 | 6631 | 57.133 |
2008 |
| december | 45.280 | 13.666 | 6742 | 58.946 |
| november | 45.275 | 13.891 | 6671 | 59.166 |
| oktober | 43.433 | 14.264 | 6688 | 57.697 |
| september | 48.337 | 13.493 | 6589 | 61.830 |
| avgust | 42.143 | 13.492 | 6579 | 55.635 |
| julij | 42.543 | 13.020 | 6460 | 55.563 |
| junij | 43.487 | 12.901 | 6454 | 56.388 |
| maj | 41.194 | 11.625 | 6370 | 52.819 |
| april | 42.206 | 11.866 | 6451 | 54.072 |
| marec | 42.969 | 12.004 | 6604 | 54.973 |
| februar | 48.929 | 14.755 | 6968 | 63.684 |
| januar | 47.708 | 13.894 | 6908 | 61.602 |
2007 |
| december | 50.006 | 15.071 | 7145 | 65.077 |
| november | 49.793 | 14.849 | 7090 | 64.642 |
| oktober | 48.046 | 15.082 | 7125 | 63.128 |
| september | 48.791 | 15.043 | 7257 | 63.834 |
| avgust | 49.507 | 15.353 | 7319 | 64.860 |
| julij | 50.194 | 15.144 | 7153 | 65.338 |
| junij | 52.272 | 16.004 | 6726 | 68.276 |
| maj | 53.106 | 16.443 | 6471 | 69.549 |
| april | 55.138 | 17.662 | 5864 | 72.800 |
| marec | 56.805 | 19.451 | 4760 | 76.256 |
| februar | 58.244 | 21.628 | 3562 | 79.872 |
| januar | 58.129 | 22.245 | 2381 | 80.374 |
2006 |
| december | 60.981 | 23.286 | 2381 | 84.267 |
| november | 60.532 | 22.795 | 2302 | 83.327 |
| oktober | 60.115 | 23.395 | 2249 | 83.510 |
| september | 59.984 | 22.537 | 2135 | 82.521 |
| avgust | 61.718 | 23.036 | 2198 | 84.754 |
| julij | 62.862 | 22.896 | 2164 | 85.758 |
| junij | 65.766 | 23.337 | 2186 | 89.103 |
| maj | 66.481 | 23.075 | 2176 | 89.556 |
| april | 69.132 | 23.858 | 2283 | 92.990 |
| marec | 68.870 | 23.520 | 2261 | 92.390 |
| februar | 70.262 | 24.179 | 2294 | 94.441 |
| januar | 67.698 | 22.764 | 2229 | 90.462 |
Tabela 2: Število izplačanih denarnih socialnih pomoči glede na starost, december 2008 in december 2009
STAROST VLAGATELJA (v letih) |
 | do 18 (št./%) | 18–21
(št./%) | 22–26
(št./%) | 27–45
(št./%) | 46–59
(št./%) | 60–64
(št./%) | 65–79
(št./%) | 80+
(št./%) | SKUPAJ (št./%) |
December
2008 | 38
(0,09) | 3084 (7,58) | 6557 (16,12) | 16.549 (40,68) | 11.293 (27,76) | 1457 (3,58) | 1361 (3,35) | 344 (0,85) | 40.683 (100) |
| December 2009 | 41 (0,08) | 4512 (8,47) | 9882 (18,56) | 22.844 (42,90) | 12.780 (24,00) | 1553 (2,92) | 1332 (2,50) | 308 (0,58) | 53.252 (100) |
Tabela 3: Struktura upravičencev do DSP glede na aktivnost in situacijo posameznika, december 2008 in december 2009
| AKTIVNOST IN SITUACIJA UPRAVIČENCEV | December 2008 | December 2009 |
| zaposlen | 1414 | 1460 |
| kmetijska dejavnost | 41 | 41 |
| s. p. | 52 | 63 |
| zaposlen – brez dohodka | 81 | 141 |
| brezposeln – prijavljen | 26.211 | 37.118 |
| prenehanje del. razmerja | 11 | 16 |
| izbrisan iz evidence BO | 189 | 185 |
| neprijavljen pri UD | 102 | 89 |
| neprijavljen pri UD, nezadosten KD | 5 | 4 |
| na prestajanju zaporne kazni | 6 | 8 |
| študent, starejši od 26 let | 312 | 642 |
| skrbi za druž. člana | 57 | 45 |
| otrok | 81 | 92 |
| mlad., dijak, študent | 176 | 182 |
| upokojenec | 2191 | 2123 |
| starejša oseba/trajno nezmožen za delo | 1552 | 1454 |
| nezmožen za delo/nezaposljiv (ZRSZ) | 4077 | 3121 |
| na služenju vojaškega roka | 0 | 2 |
| na porodniškem dopustu | 756 | 772 |
| vključen v izobraževanje | 909 | 1363 |
| aktivno rešuje socialno problematiko | 760 | 782 |
| delovni invalid ZPIZ | 452 | 513 |
| bolniška, daljša od 30 dni | 431 | 337 |
| javna dela | 30 | 44 |
| delovni invalid (124. člen) | 8 | 21 |
| družinski pomočnik (ZSV) | 6 | 5 |
| plačilo prispevkov (ZSDP) | 186 | 234 |
| delno plačilo za izgubljeni dohodek | 7 | 19 |
| APZ – usposabljanje na delovnem mestu | 239 | 347 |
| IDP – izključen krivdni razlog | 86 | 76 |
| tujec (ni stalno v RS) | 3 | 2 |
| pripor | 12 | 6 |
| mlad. oseba (brez staršev) | 2 | 8 |
| ZPIZ poklicna rehab. | 4 | 2 |
| nezmožen – mnenje | 219 | 196 |
| začasna nezaposljivost zsv. | | 1730 |
| druga oseba – prejemnik | 15 | 9 |
| SKUPAJ | 40.683 | 53.252 |
Tabela 4: Število izplačanih denarnih socialnih pomoči glede na vir dohodkov, december 2008 in december 2009
| GLAVNI VIR DOHODKA DRUŽINE | število | število |
December 2008 | December 2009 |
| nima dohodka | 22.966 | 30.643 |
| plača | 2.976 | 3.374 |
| pokojnina | 2.579 | 2.671 |
| drugi prejemki po ZPIZ | 1.070 | 1.319 |
| delovni invalid ZPIZ | 280 | 257 |
| denarno nadomestilo za brezposelnost | 696 | 2.549 |
| denarna pomoč za brezposelnost | 35 | 13 |
| denarno nadomestilo | 17 | 42 |
| denarna pomoč | 3 | 0 |
| nadomestilo življ. | 28 | 4 |
| družinski prejemki | 1.037 | 1.164 |
| javna dela | 44 | 69 |
| nadomestilo bolniške | 4 | 4 |
| družinski prejemki | 33 | 57 |
| nagrada - rejništvo | 8 | 11 |
| nadomestilo za invalidnost po ZDVDTP | 106 | 118 |
| prejemki po "vojnih" zakonih | 76 | 79 |
| preživnina, nadomestilo preživnine | 3.691 | 4.763 |
| sredstva za tujo nego in pomoč | 9 | 7 |
| posredno ugotovljeni dohodki | 167 | 297 |
| dohodki iz premoženja (najemnina...) | 17 | 26 |
| pogodbeno delo | 78 | 71 |
| avtorske pogodbe | 12 | 12 |
| drugo | 142 | 161 |
| katastrski dohodek | 3.694 | 4.372 |
| dohodek iz kmetijstva - dobiček | 5 | 4 |
| subvencije | 170 | 230 |
| dohodek iz dejavnosti - dobiček | 142 | 198 |
| dohodek iz kmetijske dejavnosti | 10 | 5 |
| občasni / priložnostni dohodki / 3 | 584 | 727 |
| občasni priložnostni | 4 | 0 |
| občasni dohodki / 3 | 0 | 5 |
| SKUPAJ | 40.683 | 53.252 |
Število izplačanih trajnih denarnih socialnih pomoči vse od leta 2006 ostaja na približno enakem povprečnem mesečnem številu 430.
Razloge za sprejem je mogoče razvrstiti v sedem skupin, in sicer:
1. razdelitev veljavnega ZSV na dva samostojna dela: socialno varstveno dejavnost in socialno varstvene prejemke;
2. predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in uvedba dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake) na področju družinskih prejemkov ter upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine;
3. prenos pravice do varstvenega dodatka in do državne pokojnine s pokojninskega področja v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona;
4. določitev nove višine DSP, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, v primerjavi s trenutnimi minimalnimi življenjskimi stroški oziroma določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka – to je višine sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe;
5. sprememba ekvivalenčne lestvice za določanje višine minimalnega dohodka za posamezne družinske člane;
6. izboljšanje zakonskih določb v pogledu odprave določenih pravnih praznin pri dodeljevanju denarnih socialnih pomoči;
7. uvajanje sodelovanja med centri za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje pri obravnavi posebnih skupin brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb.
1.2.1 Razdelitev veljavnega ZSV na dva samostojna dela: socialno varstveno dejavnost in socialno varstvene prejemke
Veljavni ZSV se je zaradi dveh vsebinsko dveh različnih oziroma samostojnih področij razdelil na Zakon o socialno varstveni dejavnosti in Zakon o socialno varstvenih prejemkih.
1.2.2 Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in uvedba dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake) na področju družinskih prejemkov ter upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine
V pripravi je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, katerega rešitve so usmerjene k preprečevanju kopičenja socialnih pravic in odpravi sistema povezanih pravic, spremembi ravni in meril za posamezne pravice z namenom večje stimulacije za delo in zmanjšanja pasti revščine in brezposelnosti, drugim potrebnim spremembam na ravni posameznih prejemkov in meril za dodelitev, ki so naravnane na večjo ciljnost in učinkovitost prejemkov, hitrejše in bolj ekonomično odločanje ter preglednost sistema, ki je prijazen za uporabnika. Posamezni socialni transferji (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, državna štipendija) in subvencije (znižano plačilo za programe vrtca, subvencija prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, znižan prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika, subvencija neprofitne najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene, pravica do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje), ki so odvisni od materialnega položaja posameznika oziroma družine, se namreč trenutno dodeljujejo na podlagi različnih meril. Tako se pri nekaterih upoštevata dohodek in premoženje, pri nekaterih pa samo dohodek, definicije dohodka, družine in drugih elementov odločanja so različne, postopki potekajo pri različnih organih, evidence o prejemkih med seboj niso povezane, sistem je nepregleden, omogoča zlorabe in kopičenje transferjev, posamezniki, ki pomoč potrebujejo, je pogosto ne dobijo. Predlagani zakon zato določa enoten krog oseb in dohodkov ter enotno definicijo premoženja pri ugotavljanju upravičenosti do navedenih socialnih pravic, o njih pa se bo odločalo na enem mestu, z eno odločbo in na podlagi ene vloge.
Prav tako je treba zaradi predvidene uvedbe dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (ene za predšolske in šolske otroke, druge za dijake) na področju družinskih prejemkov in upoštevanja otroškega dodatka v lastni dohodek družine določiti novo ekvivalenčno lestvico za določanje minimalnega dohodka posameznega družinskega člana oziroma za otroke.
Otroški dodatek je prejemek, namenjen vzgoji, izobraževanju in preživljanju, ki ga prejme družina, ki ima enega otroka ali več. Do otroškega dodatka bi bili v prihodnje upravičeni otroci od rojstva do 18. leta starosti (ena višina za predšolske in šolske otroke, druga za dijake), saj se pravice iz javnih sredstev za starejše od 18. leta zagotovijo v sistemu državnih štipendij in z drugimi pravicami iz javnih sredstev.
Predlagatelj predloga zakona zato predlaga, da se otroški dodatek, ki je delno namenjen preživljanju, pri upravičenosti do DSP upošteva v lastni dohodek družine v celoti. Utež za otroka pri ugotavljanju upravičenosti do DSP je zaradi tega višja.
1.2.3 Prenos pravice do varstvenega dodatka in do državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov v okviru predloga zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona
Zaradi prenosa pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine na pokojninskem področju, ki sta socialna korektiva, ter nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona je treba osebam, ki so te prejemke prejemale, zagotoviti socialno varnost na področju socialno varstvenih prejemkov v okviru predloga zakona.
Varstveni dodatek je po do sedaj veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju mesečni denarni dodatek k pokojnini, ki ga lahko prejema upokojenec s pokojninsko dobo, ki je krajša od 40 let (moški) oziroma 38 let (ženske), če njegova pokojnina ne dosega mejnega zneska (trenutno 444,40 eura) in če skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživljanje (med dohodke se štejejo tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, preživnine, dohodki iz samostojne dejavnosti, dohodki od premoženja in drugi dohodki, od katerih se plačuje davek, pokojnine, dodatki k pokojninam, prejemki iz prostovoljnega zavarovanja, itd.). Pravica do varstvenega dodatka je namenjena zagotavljanju socialne varnosti prejemnikom najnižjih pokojnin (starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih, ne pa tudi kmečkih), zavarovanih za celotni obseg pravic, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in je pogojena z materialnim položajem prejemnika pokojnine in družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Varstveni dodatek torej ni samostojna pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč je glede na svojo funkcijo bližje naravi socialnovarstvene dajatve. Osnovni namen varstvenega dodatka je kot socialni korektiv izboljšati materialno varnost upravičencev z najnižjimi pokojninami. Zaradi socialnovarstvene narave in ker se sredstva za financiranje omenjene pravice enako kot pri ostalih transferjih posameznikom in gospodinjstvom zagotavljajo iz javnih financ, je v okviru modernizacije pokojninskega sistema predlagan ukrep izločitve čistih socialnih transferjev iz pokojninske blagajne. Z namenom zagotovitve preglednejšega poslovanja pokojninske blagajne se bodo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako izločili vsi transferji oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna in ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih. S tem se zagotovi ločitev socialnih dajatev od čistih pokojninskih dajatev (starostna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina), ki se financirajo iz pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Po veljavni zakonski ureditvi je pravica do varstvenega dodatka urejena v Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/2008). S finančnim načrtom zavoda za leto 2010 je za izplačilo varstvenih dodatkov predvideno 51,6 mio. evrov, za leto 2011 pa 52,9 mio. evrov. Višina potrebnih sredstev za izplačilo varstvenih dodatkov se za leto 2010 povečuje za približno 1,5 mio. evrov, za leto 2011 pa za 2,5 mio. evrov. Ta sredstva bi prenesli v sistem odločanja o socialno varstvenih prejemkih.
Državna pokojnina je prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti (65 let) zagotavlja osebam, določenim z zakonom, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo ostale zakonsko določene pogoje (med 15. in 65. letom starosti so imele najmanj 30 let prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije oziroma v državi članici evropskega gospodarskega prostora, če dohodki niso presegli določene meje na mesec ali leto ter če skupna vrednost določenega premoženja ne presega določene meje) oziroma če nimajo zagotovljenih najmanj toliko sredstev za preživljanje (med dohodke se šteje tudi dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč, preživnine, itd.), da bi jim bila v primeru priznanja katere pravice iz obveznega zavarovanja priznana pravica do varstvenega dodatka. Pravica do državne pokojnine upravičencem zagotavlja socialno varnost in ni vezana na status, ki ga zavarovanec pridobi na podlagi dela in vplačanih prispevkov. Namen pravice do državne pokojnine je zagotoviti sredstva za preživljanje tistim osebam, ki nimajo pravice do pokojnine niti iz slovenskega sistema socialnega zavarovanja niti iz tujega sistema pokojninskega zavarovanja. Pri ugotavljanju upravičenosti do te pravice se ne upoštevajo družinski člani osebe, ki so jo v skladu z družinsko zakonodajo dolžni preživljati, ter prav tako ne njihovi dohodki in premoženje. Sredstva, ki so bila porabljena za državno pokojnino, so v letu 2007 znašala 33.354.770 evrov (od januarja do decembra 2007 je bilo 17.432 upravičencev), v letu 2008 pa 34.994.209 evrov (od januarja do decembra 2008 je bilo 16.832 upravičencev). Število upravičencev pada od leta 2006. Glede na socialnovarstveno naravo pravice se ta prenese v sistem socialno varstvenih prejemkov. Osebam, ki so bile do državne pokojnine upravičene in z uveljavitvijo predloga zakona ne bodo več, pa se socialna varnost zagotovi v okviru socialnovarstvenih prejemkov v skladu s predlogom tega zakona (DSP in varstveni dodatek kot samostojna pravica). Od vseh trenutnih upravičencev do državne pokojnine, je 500 teh upravičenih tudi do DSP. Te osebe bodo na podlagi predloga zakona na boljšem, saj bodo lahko poleg DSP, upravičene tudi do varstvenega dodatka in bodo tako skupaj prejele 450,54 eura. Ostali trenutni upravičenci do državne pokojnine, ki z uveljavitvijo predloga zakona ne bodo upravičeni do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, pa bodo imeli socialno varnost zagotovljeno iz drugih virov (s strani oseb, ki so jih dolžni preživljati, s premoženjem, prihranki, itd).
Nadomestilo za invalidnost je denarni prejemek, namenjen preživetju oseb, ki imajo status invalida po ZDVDTP. Ustavno sodišče RS je ta zakon z ustavno odločbo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 122/2007, z dne 28. 12. 2007, razglasilo za protiustaven in določilo enoletni rok za odpravo neskladja. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je treba zgoraj omenjenim invalidom zagotoviti ustrezno varstvo že v okviru sistema socialnega varstva in jim tako zagotoviti predvsem minimalno stopnjo dohodkovne varnosti. Splošno znano je, da je raven zagotovljene socialne varnosti invalidov nizka ter da obstaja povezava med invalidnostjo in revščino. Prav tako so potrebe invalidov drugačne od potreb povprečnega človeka, z njimi povezani materialni stroški zaradi invalidnosti pa so še višji od stroškov za zadovoljevanje potreb povprečnega človeka ter predvsem različni glede na vrsto in stopnjo invalidnosti. Eno izmed temeljnih načel socialne varnosti je tudi načelo enotnosti socialne varnosti, po katerem se enotno določi minimum pravic in organizira socialna služba. Vendar pa prav posebno varstvo invalidov zahteva posebno obravnavo. Ker ZDVDTP posebnih potreb invalidov ne upošteva, je treba urediti takšen sistem dodeljevanja socialnih transferjev, da bi lahko zadovoljil osnovne potrebe invalidov ter jim na ta način zagotovil življenjsko raven, primerno spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. Na podlagi navedenega je tako edino pravilno, da se nadomestilo za invalidnost prenese v sistem socialnovarstvenih prejemkov v okviru predloga zakona, posebne pravice invalidov, ki so utemeljene prav v posebnih osebnih okoliščinah invalidov, zaradi katerih so ti prikrajšani pri uživanju določenih dobrin ali jim je oteženo uresničevanje določenih pravic, pa se uredijo s predpisi s področja varstva invalidov.
Predlagatelj predloga zakona zato predlaga, da lahko posamezniki nad 65 letom starosti za moške in nad 63 letom starosti za ženske ter osebe, ki so trajno nezmožne za delo ali trajno nezaposljive, uveljavljajo samostojno pravico do varstvenega dodatka v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka (161,73 evra) oziroma v primeru ekonomije obsega v višini 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka (80,87 evra) – v kolikor so upravičene do DSP ali bi do te pravice lahko bile upravičene, pa je ne želijo uveljaviti, oziroma v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek oziroma seštevkom minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine in njihovim lastnim dohodkom oziroma lastnim dohodkom družine. S tem imajo zagotovljena sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti in katerih zaradi starosti nad 65 let moški in nad 63 let ženske ali trajne nezmožnosti za delo ali trajne nezaposljivosti samo z DSP oziroma z lastnimi dohodki ne bi mogli kriti (stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.).
Glej tudi spodnjo obrazložitev in obrazložitev k 69. členu.
1.2.4 Določitev nove višine DSP, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, v primerjavi s trenutnimi minimalnimi življenjskimi stroški oziroma določitev nove višine osnovnega zneska minimalnega dohodka – to je višine sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe
Višina DSP, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, je bila do sedaj določena na podlagi pregleda pravne ureditve v državah EU, zahtev EU in Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki sta jo v okviru projekta Phare izdelala dr. Nada Stropnik in dr. Tine Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja v sodelovanju z dr. Berndom Schulterjem, mednarodnim strokovnjakom z nemškega inštituta Max-Planck-Insitut fur auslandisches und internationales socialrecht, in je bila dokončana v letu 1998.
Določi se tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine –, odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek).
Nov zakon koncepta določanja višine DSP ne spreminja, spreminja le višino osnovnega zneska minimalnega dohodka in ekvivalenčno lestvico, ki se uporablja za določanje minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, z upoštevanjem nove Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jo je izdelala dr. Nada Stropnik s sodelavci iz Inštituta za ekonomska raziskovanja junija 2009. Ta raziskava novelira izračune za Slovenijo iz leta 1998 (Stanovnik in Stropnik, 1998) in uvaja nekatere metodološke novosti. Povzetki navedene raziskave so navedeni v nadaljevanju.
Metodologija, uporabljena leta 1998, je primerna le v določenih pogojih: če so osebe na dnu dohodkovne porazdelitve resnično revne in za hrano porabijo tretjino svojih razpoložljivih sredstev ali več. Pri nas v današnjem času pa ni več uporabna, ker po deležu izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine sodimo med razvite države, absolutno in realno nizka minimalna plača (in tudi povprečna plača) pa ne omogoča, da bi minimalni dohodek opredelili na primerni ravni (primerni glede na minimalne življenjske stroške). V nasprotnem bi zelo resno ogrozili motivacijo za delo in bi vpeljali nesprejemljiva razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela. Zaradi tega temelji spremenjena metodologija na deležu izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za izbrane življenjske potrebščine 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki.
Minimalni dohodek, ki je podlaga za denarno socialno pomoč, mora temeljiti na minimalnih potrebah oziroma minimalnih življenjskih stroških. V današnjem času in v našem geografskem prostoru osnovnih potreb ne moremo definirati le z dobrinami, ki omogočajo preživetje in zdravje, temveč je osebam, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo same preživljati, treba zagotoviti vsaj minimalno vključenost v življenje skupnosti. Za namen izračuna minimalnega dohodka zajemajo minimalni življenjski stroški le najnujnejše: izdatke za hrano in brezalkoholne pijače, obleko in obutev, stanovanje, elektriko, vodo, plin in drugo gorivo, zdravje, transport, komunikacije in izobraževanje. Med te stroške glede na namen DSP ni primerno šteti alkoholnih pijač in tobaka. Glede na to, da je DSP v osnovi začasen ukrep, se predvideva, da upravičenec do te pomoči nima stroškov z nakupom pohištva in gospodinjske opreme ter da se lahko odpove izdatkom za rekreacijo in kulturo, obiskovanju kavarn in restavracij ter prebivanju v hotelih.
Minimalni življenjski stroški, ki omogočajo preživetje samske odrasle osebe, znašajo:
a) 385,08 evra – za delazmožno osebo v aktivni dobi, ki denarno socialno pomoč prejema kot začasni prejemek v obdobju, ko si iz upravičenih razlogov ne more sama zagotavljati sredstev za preživljanje (vrednost prehrambene košarice za moškega, starega 19–65 let, 119,59 evra, na podlagi izračuna Inštituta za varovanje zdravja RS, pomnožena z recipročno vrednostjo deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za izbrane življenjske potrebščine 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih Statističnega urada RS iz let 2006, 2007 in 2008, 3,22).
Navedeni znesek ni predlagan kot nov osnovni znesek minimalnega dohodka (tj. višina sredstev za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogoča preživetje odrasle samske osebe). Predlagatelj namreč predlaga, da se ta znesek zaradi realno nizke minimalne plače (in tudi povprečne plače) in posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela upošteva v višini 75 odstotkov oziroma v višini 288,81 evra. Hkrati se predlaga uvedba dodatka za aktivnost z namenom motiviranja upravičencev do DSP za delovno aktivnost in samostojno aktivno reševanje svoje socialne problematike, s čimer ima za delo sposobna oseba s svojo lastno aktivnostjo možnost vplivati na pridobitev dodatka za aktivnost in s tem povišanja cenzusa za pridobitev pravice do DSP.
b) 562,07 evra – za osebo, ki denarno socialno pomoč zaradi svojega stanja (oseba, starejša od 65 let – moški in 63 let – ženske, oseba trajno nezmožna za delo, trajno nezaposljiva oseba) prejema trajno, saj ne moremo pričakovati, da bo oseba na novo dobivala dohodke in si tako izboljšala svoj socialni položaj oziroma si s pridobitnim delom ne more zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti: stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd. (vrednost prehrambene košarice za moškega, starega 19–65 let, 119,59 evra, na podlagi izračuna Inštituta za varovanje zdravja RS, pomnožena z recipročno vrednostjo deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za vse življenjske potrebščine 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih Statističnega urada RS iz let 2006, 2007 in 2008, 4,70). 1
Z uvedbo minimalnega dohodka sredi leta 2001 je prenehalo dotedanje razlikovanje med denarnim dodatkom kot začasnim prejemkom in denarno pomočjo kot edinim virom preživljanja. Do zadnjega so bile upravičene osebe, trajno nezmožne za delo ali starejše od 60 let. 2 Znesek denarne pomoči kot edinega vira preživljanja je bil za 25 odstotkov višji od zneska denarnega dodatka za odraslo osebo. Takšna odločitev v danem trenutku ni bila sporna, ker je bila raven predlaganega minimalnega dohodka za prvo odraslo osebo višja od ravni denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. Posebni dodatki kasneje niso bili vpeljani, praksa pa je pokazala, da je sedanji minimalni dohodek za te osebe prenizek.
Prav tako je treba upoštevati zgoraj omenjeno izhodišče pokojninske reforme, da se socialna varnost upokojencev, ki iz naslova pokojninskega sistema dobivajo prejemke, nižje od meje minimalnih življenjskih stroškov, zagotovi iz virov socialnega varstva in ne več iz pokojninske blagajne (prenos pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialnovarstvenih prejemkov v okviru predloga zakona) ter da se pri tem upoštevajo merila, ki veljajo za dodelitev DSP.
Glede na podaljševanje življenjske dobe in upokojitvene starosti ter izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja 63-letnikov3predlagatelj predlaga, da bi bile do varstvenega dodatka oziroma do povečanja DSP za varstveni dodatek upravičene:
- osebe, stare 63 let ženske oziroma 65 let moški in več, in
- osebe, mlajše od 63 let ženske oziroma 65 let moški, ki so trajno nezmožne za delo oziroma so trajno nezaposljive.
____________________
1 Na podlagi Raziskave o minimalnih življenjskih stroških znašajo minimalni življenjski stroški samske odrasle osebe, ki DSP prejema trajno, 626,65 evra. Pri tem izračunu se je upošteval povprečni delež izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za vse življenjske potrebščine, razen sredstev za alkoholne pijače in tobak ter rekreacijo in kulturo; za rekreacijo upokojenci prejemajo dodatek. Ker pa je višina minimalnih življenjskih stroškov samske osebe, ki DSP prejema začasno, določena z upoštevanjem povprečnega deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za izbrane življenjske potrebščine 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki, je edino pravilno, da se višina za prejemnike trajne DSP določi na enak način.
2 Te starejše osebe so živele v lastnem domu, vendar niso imele nikakršnih lastnih dohodkov in nobenega premoženja ter nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati.
3 Menimo, da starost 60-64 let ni ovira za delo, čeprav je ovira za zaposlitev.
V teh dveh primerih namreč ne moremo pričakovati, da bo oseba na novo pridobivala dohodke in si tako izboljšala ekonomski
položaj. To hkrati pomeni, da je do varstvenega dodatka lahko upravičena samo oseba, ki živi sama (v polni višini) ali pa v družini (v polovični ali v polni višini). Če namreč v istem gospodinjstvu živita dve osebi, upravičeni do varstvenega dodatka, ali več, ne smemo zanemariti ekonomije obsega pri potrošnji veččlanskih gospodinjstev.
Glede na to, da je nova višina minimalne plače 562,00 evra, prejemnik denarne socialne pomoči pa ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela, predlagatelj za prejemnike, ki denarno socialno pomoč zaradi svojega stanja prejemajo trajno (tega ne gre enačiti s trajno denarno socialno pomočjo), predlaga še upravičenost do varstvenega dodatka v višini uteži 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka (oziroma 0,28 za drugo odraslo osebo, ki je upravičena do varstvenega dodatka oziroma zaradi ekonomije obsega), ki bi skupaj z DSP dosegla novo višjo višino minimalnih življenjskih stroškov, ki omogočajo preživetje odrasle osebe, starejše od 65 let – moški in od 63 let – ženske oziroma mlajše od 65 let oziroma 63 let in trajno nezmožne za delo ali trajno nezaposljive, oziroma možnost uveljavljanja varstvenega dodatka kot samostojne pravice za osebe, ki niso upravičene do DSP zaradi lastnega dohodka v višini, ki presega mejo njihovega osnovnega preživetja. Določitev višine varstvenega dodatka predstavlja 80 odstotkov neto minimalne plače, kar v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka 288,81 evra, znaša 1,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka (450,54 evra).
1.2.5 Sprememba ekvivalenčne lestvice za določanje višine minimalnega dohodka za posamezne družinske člane
Minimalni dohodek mora izpolnjevati dve pomembni zahtevi: zadovoljevati mora osnovne potrebe in ne sme povzročati izgube motivacije za delo (Stanovnik in Stropnik, 1998, str. 3).
Veljavni 25.a člen Zakona o socialnem varstvu določa naslednje minimalne dohodke oziroma uteži za posameznega družinskega člana:
– 1 za prvo odraslo osebo v družini,
– 1,3 za prvo odraslo osebo v enostarševski družini (zaradi dodatne uteži 0,3 za enostarševsko družino),
– 0,7 za vsako naslednjo odraslo osebo v družini ter
– 0,3 za vsakega otroka, mlajšega od 18 let, in polnoletnega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja.
V predlogu ekvivalenčne lestvice za določanje minimalnega dohodka za posamezne družinske člane je predlagatelj upošteval zgoraj navedene spremembe in omenjeno Raziskavo o minimalnih življenjskih stroških, iz katere je razvidna povezanost med določitvijo ekvivalenčne lestvice za minimalni dohodek za posamezne družinske člane in novo ureditvijo otroških dodatkov oziroma upoštevanjem otroškega dodatka v lastni dohodek.
V ureditvah evropskih držav je glede tega vprašanja mogoče zaslediti dve različni ureditvi.
– Države, ki upoštevajo otroški dodatek – za določanje minimalnega dohodka so v njih v veljavi naslednje ekvivalenčne lestvice:
Tabela 5: Implicitne ekvivalenčne lestvice, ki se uporabljajo za določanje minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
| Član družine | Finska | Norveška | Nemčija | Francija |
| Samska/prva odrasla oseba | 1 | 1 | 1 | 1 |
| Prva nadaljnja oseba | 0,7 | 0,66 | 0,8 | 0,5 |
| Druga nadaljnja oseba | | | | 0,3 |
| Prvi in drugi otrok | 0,58–0,73
(glede na starost) | 0,38–0,64
(glede na starost) | 0,6 (do 14 let)
0,8 (14 let in več) | 0,5/0,3 ali 0,3 |
| Tretji in nadaljnji otrok | 0,58–0,73
(glede na starost) | 0,38–0,64
(glede na starost) | | 0,4 |
Opombe:
– Države, ki ne upoštevajo otroškega dodatka – za določanje minimalnega dohodka so v njih v veljavi naslednje ekvivalenčne lestvice:
Tabela 6: Implicitne ekvivalenčne lestvice, ki se uporabljajo za določanje minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
| Član družine | Danska | Nizozemska | Luksemburg | Irska |
| Samska/prva odrasla oseba | 1
0,5 – oseba, ki živi s partnerjem | 1 | 1 | 1 |
| Prva nadaljnja oseba | 0,85 | 1 | 0,5 | 0,66 |
| Druga nadaljnja oseba | | | | |
| Prvi otrok | 0 | 0,14 | 0,19 | 0,32 |
| Drugi otrok | 0 | 0,19 | 0,22 | 0,32 |
| Tretji in nadaljnji otrok | 0 | 0,19 | 0,21 | 0,36 |
| Otrok, starejši od 15 let | 0,31 | 0 | 0 | 0 |
| Otrok med 7. in 14. letom | 0,31 | 0 | 0 | 0 |
| Otrok, mlajši od 6 let | 0,31 | 0 | 0 | 0 |
Prikazane so zakonske ali aritmetične lestvice (uteži), ki se uporabljajo za določanje minimalnega dohodka za posamezne člane družine. Gre za poenostavljen prikaz, saj v nekaterih državah razlikujejo med posamezniki in družinami glede na to, ali živijo v samostojnem gospodinjstvu, s partnerjem ali (tudi) z otroki itn. Ponekod minimalni dohodek vsebuje otroški dodatek, ki vpliva na ekvivalenčne lestvice tudi zato, ker se razlikujejo glede na starost, število in vrstni red rojstev otroka.
V nekaterih državah je otroški dodatek selektiven, v drugih univerzalen. Posledice dejstva, da se pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih pomoči otroški dodatki ne štejejo v dohodke, so bolj strmo padajoče ekvivalenčne lestvice. Te lestvice torej upoštevajo, da so družine od države že prejele določene prejemke za otroke, ki zagotavljajo del dohodkov za preživetje otrok, zato je lahko minimalni dohodek zanje nižji.
Iz tabel 5 in 6 vidimo, da so v razvitih4 evropskih državah uteži za otroke:
- enake 0,3 na Cipru in za nekatere otroke v Franciji;
- še nižje: 0,26–0,27 (za drugega in nadaljnjega otroka) v Liechtensteinu, 0,2 v Islandiji, 0,17 (za drugega in nadaljnjega otroka) v Italiji, 0,19–0,22 v Luksemburgu, 0,1 na Malti;
- podobne v državah, kjer minimalni dohodek za otroka vsebuje otroški dodatek: 0,32–0,36 na Irskem;
- in celo še nižje od 0,3 na Nizozemskem (0,14–0,19), kjer minimalni dohodek za otroka vsebuje otroški dodatek.
So pa tudi razvite države z višjimi utežmi za otroke, na primer Nemčija (0,6 za otroka, mlajšega od 14 let, in 0,8 za otroka, starejšega od 14. leta) in Finska (0,53–0,73) ali pa Velika Britanija (1,42–1,84, vključno otroške dodatke), ki je poseben primer.
_____________________
4 Razvitost povezujemo z nizkim deležem izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih gospodinjstev za življenjske potrebščine.
V Sloveniji se pri ugotavljanju upravičenosti do DSP otroški dodatki v skladu z veljavnim Zakonom o socialnem varstvu ne štejejo v dohodek družine. V predlaganem zakonu pa predlagatelj zaradi predvidene nove ureditve otroških dodatkov predvideva spremembo, in sicer upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine (glej 1.2.2). Predlagatelj predloga zakona predvideva tudi uvedbo dodatka za aktivnost (glej 4. Poglavitne rešitve predloga zakona in 1.2 Razlogi za sprejem).
Glede na spremembo v strukturi porabe, kjer izdatki za hrano in brezalkoholne pijače predstavljajo manj kot eno petino, predlagatelj predlaga znižanje uteži za vsako naslednjo odraslo osebo v družini z 0,7 na 0,5.5
______________________
5 Vir: Raziskava o minimalnih življenjskih stroških, junij 2009.
Upoštevaje vrednost prehrambene košarice za otroka, starega 10–14 let, aprila 2009 in recipročno vrednost deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za izbrane življenjske potrebščine 20 odstotkov gospodinjstev z dna dohodkovne porazdelitve, znašajo minimalni življenjski stroški otroka 338,39 evra (105,09 EUR x 3,22),6 tj. 87,9 odstotka minimalnih življenjskih stroškov za moškega, starega 19–65 let, oziroma 75 odstotkov tega zneska znaša 253,79 evra.
_________________________
6 Vir: Raziskava o minimalnih življenjskih stroških, junij 2009.
Zaradi uvedbe dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake), upoštevanja otroškega dodatka pri izračunu lastnega dohodka družine (glej 1.2.2) in ob upoštevanju drugih virov za kritje posameznih stroškov osnovnega preživetja (subvencija malice za dijake in študente, subvencija vrtca, brezplačen vrtec za drugega otroka v družini, če sta oba otroka v vrtcu, itd.), ekonomije obsega pri potrošnji v gospodinjstvu in glede na zgoraj prikazane uteži za otroke v razvitih državah so po mnenju predlagatelja ob nizkem deležu izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače primerne naslednje uteži za:
– prvega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in je najstarejši in nima statusa dijaka: 0,7
– vsakega naslednjega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in nima statusa dijaka: 0,6
– prvega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in je najstarejši ter ima status dijaka: 0,89
– vsakega naslednjega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in ima status dijaka: 0,79.
Dodatek za aktivnost
Upravičenost do DSP je praviloma pogojena s pripravljenostjo delati oziroma izboljšati svoj položaj. Ne glede na to v nekaterih državah zvišujejo motivacijo za delo prejemnikov DSP, ki se zaposlijo ali pa si začnejo na drug način sami zagotavljati dodatni dohodek, z neupoštevanjem dela zaslužka pri izračunu upravičenosti do DSP ali pa z različnimi podporami in dodatki. Ker se DSP ne zmanjša za celotni znesek na novo pridobljenega dohodka, razpoložljivi dohodek prejemnika presega raven minimalnega dohodka.
V ureditvah evropskih držav je glede tega vprašanja mogoče zaslediti različne ureditve.
Tabela 7: Pregled spodbujanja socialnega in poklicnega vključevanja z neupoštevanjem dela dohodka iz dela oziroma s posebnimi dodatki v drugih državah7
___________________
7 Vir: Priloga 17 Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, junij 2009.
| Belgija | Če se prejemnik DSP zaposli ali vključi v poklicno usposabljanje, se upoštevajo dohodki iz tega vira, zmanjšani za fiksni mesečni znesek (212,44 evra; valorizira se), največ 3 leta.
Ne upošteva se dohodek iz nerednih umetniških aktivnosti do 2.549,29 evra letno, največ tri leta.
Ne upošteva se neto dohodek od študentskega dela (da bi se prejemnikom omogočilo pridobivanje poklicnih izkušenj) v mesečni višini 59,25 evra za študente s štipendijo in 212,44 evra za študente brez štipendije.
Ne upošteva se del prejemkov od lokalnih uradov za zaposlovanje. |
| Ciper | Prosilec ali družinski član lahko prejme do 1.709 evrov za usposabljanje ali poklicno opremo.
Ne upoštevajo se prejemki iz dela prosilca ali družinskega člana v višini 85 evrov mesečno. Za samohranilce je ta znesek 256 evrov mesečno ali 50 odstotkov njihovega dohodka (kar je višje), za invalidne osebe 513 evrov, za osebe, stare 63 let in več, pa 171 evrov.
Upravičenost do denarne socialne pomoči traja še 12 mesecev po zaposlitvi (prve 4 mesece polni prejemek, naslednje 4 mesece dve tretjini prejemka, nato pa ena tretjina). |
| Francija | V času veljavnosti pogodbe o vključevanju oseba prejema minimalno plačo, sorazmerno številu ur dela, in še naprej prejema denarno socialno pomoč, od katere se odšteje pomoč delodajalcu (znesek minimalnega dohodka za samsko osebo).
Enkratni prejemek v znesku 1.000 evrov dobijo prejemniki, ki se vključijo v usposabljanje ali vsaj 4 mesece delajo najmanj 78 ur mesečno (back to work grant). Od 4. do 12. meseca aktivnosti prejemajo samske osebe 150 evrov, družine pa 225 evrov. |
| Latvija | Prejemanje denarne socialne pomoči še naslednje 3 mesece po zaposlitvi, toda s postopnim zmanjševanjem zneska: 75 odstotkov, 50 odstotkov in 25 odstotkov. |
| Liechtenstein | Izvzeti znesek je odvisen od obsega zaposlitve. |
| Luksemburg | Dodatek za vključevanje za prejemnike, ki podpišejo pogodbo o vključevanju, sodelujejo v integracijski aktivnosti in sprejmejo katero koli delo, ki jim ga dodeli zavod za zaposlovanje. |
| Malta | Če je oseba vključena v program spodbujanja zaposlovanja, bo ostala upravičena do denarne socialne pomoči še prvih 12 tednov po samozaposlitvi. |
| Nemčija | Ne upošteva se del dohodka iz dela. |
| Nizozemska | Ne upošteva se del dohodka iz zaposlitve (tudi s krajšim delovnim časom od polnega). |
| Romunija | Denarna socialna pomoč je višja za 15 odstotkov, če je zaposlen vsaj en član družine. |
| Velika Britanija | Ne upošteva se zaslužek v višini 5 GBP (6,32 evra) tedensko za samske osebe, 10 GBP (13 evrov) za pare in 20 GBP (25 evrov) za nekatere skupine, kot so samohranilci ter bolne in invalidne osebe.
Samohranilci prejemajo denarno socialno pomoč še dva tedna po začetku dela, ki jim zagotavlja zadostne dohodke.
Tudi upravičenost do stanovanjskega dodatka, (nekatere) davčne olajšave ter pomoč pri odplačevanju obresti hipotekarnih posojil se podaljšajo za štiri tedne (tudi več, če je dohodek iz dela nizek).
Zaposleni upravičenci do denarne socialne pomoči so tudi upravičeni do davčnega odbitka, da se jim splača delati. |
V Sloveniji se trenutno pri ugotavljanju upravičenosti do DSP prejemki iz zaposlitve ali priložnostni dohodki upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do DSP že v naslednjem mesecu od njihovega nastanka.
Kot že navedeno zgoraj, mora minimalni dohodek izpolnjevati dve pomembni zahtevi: zadovoljevati mora osnovne potrebe in ne sme povzročati izgube motivacije za delo (Stanovnik in Stropnik, 1998, str. 3). Zaradi predlaganega novega višjega osnovnega zneska minimalnega dohodka in s tem povišanja praga za pridobitev pravice do DSP, realno nizke minimalne plače (in tudi povprečne plače) in posledično nesprejemljivega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela predlagatelj za prejemnike DSP, ki so delovno aktivni v obsegu 60 do 128 ur na mesec (povzeto po metodologiji Organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj), predlaga povečanje njihovega minimalnega dohodka za dodatek za aktivnost oziroma utež 0,28 oziroma za 80,87 evra, za prejemnike DSP, ki so delovno aktivni v obsegu več kot 128 ur na mesec ali so samozaposleni ali opravljajo kmetijsko dejavnost ali so vključeni v programe izboljšanja zaposlitvenih možnosti, pa za utež 0,56 oziroma za 161,73 evra, saj je nesprejemljivo, da bi bil posameznik, ki si z delom zagotavlja osnovno preživetje, v slabšem položaju kot oseba, ki bo v skladu z novo zakonodajo upravičena tudi do varstvenega dodatka, ki ji bo omogočal kritje trajnejših dobrin. Zaradi ekonomije obsega se ta dodatek pri drugi odrasli osebi zniža za polovico oziroma na utež 0,14 (delovno aktivni v obsegu 60 do 128 ur na mesec) in 0,28 (delovno aktivni v obsegu več kot 128 ur na mesec). Dodatek za delovno aktivnost pripada osebam, ki so samozaposlene, opravljajo dejavnost, so v delovnem razmerju ali pa so vključene v programe izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki nimajo izobraževalne narave (programi APZ). Varstveni dodatek in dodatek za delovno aktivnost pri posamezniku se izključujeta.
Nižji ponder v višini 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka za samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, ki je prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb in živi s starši
Že primerjalnopravna analiza nakazuje, da se DSP praviloma dodeljuje od 18. leta (Velika Britanija od 16. leta). Diferenciacija višine DSP med prejemniki se običajno ne izvaja, izjemo predstavlja Nizozemska, kjer prejemnikom med 18. in 21. letom starosti pripada nižji znesek DSP od običajnega. V Luksemburgu in Franciji so prejemniki starejši od 25 let, z določenimi izjemami, kar naj bi preprečevalo odvisnost mladih od družbene pomoči in jih stimuliralo k izobraževanju in ekonomski neodvisnosti. Prav tako je v sistemu DSP v poprečju 20.000 prejemnikov, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, oziroma dejansko prebivajo z njimi. Pri takšnih osebah se je do sedaj uveljavljalo 30-odstotno znižanje osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar v skladu s prostim preudarkom centra za socialno delo, kar je v praksi pomenilo, da so bili podobni primeri na različnih centrih za socialno delo obravnavani različno, čeprav bi morali biti obravnavani enako. Stroški prebivanja in prehrane so namreč v takih primerih običajno nižji, saj se nekateri med njimi porazdelijo ali pa niso odvisni neposredno od števila oseb (vzdrževanje, ogrevanje, komunalne storitve ipd.). Prisotne so tudi težave pri praktičnem ugotavljanju dejanskega stanja na področju samostojnega gospodinjstva, ki posredno omogočajo prikrivanje dejanskega stanja.
Nižji ponder v višini 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka za samsko osebo, ki je starejša od 65 let ali je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi
Glede na to, da so stroški prebivanja in prehrane v primerih skupnega prebivanja običajno nižji, saj se nekateri med njimi porazdelijo ali pa niso odvisni neposredno od števila oseb (vzdrževanje, ogrevanje, komunalne storitve ipd.), ter zaradi ekonomije obsega, predlagatelj predlaga, da se zgoraj navedenim samskim osebam, če prebivajo z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje (če njihov lastni dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov), dodeli ponder 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Ponder 1 za osebe, ki so v institucionalnem varstvu
Zaradi razbremenitve proračunov občin, ki so zavezanke za doplačilo oskrbe osebe, ki je v celodnevnem institucionalnem varstvu, predlagatelj predlaga, da so take osebe kljub oskrbi, zagotovljeni z institucionalnim varstvom, upravičene do denarne socialne pomoči v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in dejstev, navedenih v točki 1.2.4, predlagatelj za Slovenijo predlaga naslednjo lestvico:
Tabela 8: Predlagana ekvivalenčna lestvica za Slovenijo, ki se uporablja za določanje minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
ČLAN DRUŽINE | Utež člana | Obrazložitev ponderja |
| prva odrasla oseba | 1 | prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma odstopljena centru za socialno delo zaradi začasne nezaposljivosti oziroma nezmožnosti za delo, na porodniškem dopustu, aktivno rešuje socialno problematiko, vključena v izobraževanje, usposabljanje na delovnem mestu, pripor, trajno nezmožna za delo, trajno nezaposljiva |
| prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec, | 1,56 | vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za aktivnost 0,56 |
| samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot njeni starši ali dejansko prebiva z njimi | 0,7 | |
| samska oseba, ki je starejša od 63 let za ženske oziroma 65 let za moške ali trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi | 0,7 | |
| oseba, ki je v institucionalnem varstvu | 1 | |
| vsaka naslednja odrasla oseba | 0,5 | prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma odstopljena centru za socialno delo zaradi začasne nezaposljivosti oziroma nezmožnosti za delo, na porodniškem dopustu, aktivno rešuje socialno problematiko, vključena v program izboljšanja zaposlitvenih možnosti, pripor, trajno nezaposljiva, trajno nezmožna za delo |
| vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec | 0,78 | vsota osnovnega ponderja 0,5 in dodatka za aktivnost 0,28 |
| vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec | 0,64 | vsota osnovnega ponderja 0,5 in dodatka za aktivnost 0,14 |
| prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in nima statusa dijaka | 0,7 | |
| vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in nima statusa dijaka | 0,6 | |
| prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in ima status dijaka | 0,89 | |
| vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in ima status dijaka | 0,79 | |
Predlagana lestvica povzema najugodnejšo ekvivalenčno lestvico v drugih državah, ki otroške dodatke štejejo v družinske dohodke. Predlagatelj ta predlog utemeljuje z dejstvom, da je višina minimalnih življenjskih stroškov za posamezne družinske člane družine takšna, da bi bilo ob strožji lestvici preživetje ogroženo.
1.2.6 Izboljšanje zakonskih določb v pogledu odprave določenih pravnih praznin pri dodeljevanju denarnih socialnih pomoči
– nova definicija enostarševske družine,
– uvedba zakonske domneve obstoja zunajzakonske skupnosti,
– nova definicija posredno ugotovljenega dohodka,
– dodana nova oseba, ki se lahko šteje kot prva odrasla oseba v družini, če gre za nasilje v družini,
– novi dohodki, ki se ne upoštevajo v dohodek družine (sredstva, podarjena po humanitarnih ali invalidskih organizacijah ali po dobrodelni ustanovi ali po lokalni skupnosti pod določeno višino za namen preživljanja, oskrbnina, ki jo prejme rejnik in je namenjena kritju stroškov rejenca, dodatki, ki so utemeljeni v posebnih okoliščinah invalidov (zaradi prikrajšanja pri uživanju določenih dobrin ali oteženosti pri uresničevanju dejanskih možnosti), in del preživnine, nadomestila preživnine, družinske pokojnine in drugih prejemkov, prejetih na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov, ki je višja od minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov),
– nova definicija, kdaj se izplačana preživnina odšteje od lastnega dohodka,
– nova definicija, kdaj se šteje, da je oseba prenehala prejemati periodični dohodek,
– izhajajoč iz Odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi 27. člena ZSV (Uradni list RS, št. 21/06), določitev, da se otroci in pastorki, ki prejemajo preživnino, nadomestilo preživnine, družinsko pokojnino in druge prejemke, prejete na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, višjo od minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, štejejo pri ugotavljanju upravičenosti do DSP, njihova preživnina oziroma drugi omenjeni dohodki pa le v delu, ki ne presega njihove meje osnovnega preživetja,
– uvedba novega načina ugotavljanja dohodka iz dejavnosti,
– podaljšanje roka za porabo dodeljene izredne denarne socialne pomoči in roka za predložitev dokazila o njeni namenski porabi ter skrajšanje razloga za nedodelitev izredne denarne socialne pomoči zaradi nedokazane namenske porabe te pomoči.
1.2.7 Uvedba sodelovanja med centri za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb
V praksi so se pojavili primeri brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in primeri drugih brezposelnih oseb, ki so bili odvisniki od drog ali so imeli težave v duševnem zdravju in podobno, zaradi česar jih je Zavod RS za zaposlovanje kot začasno nezaposljive odstopil centru za socialno delo v nadaljnje reševanje, pravice na Zavodu RS za zaposlovanje pa so jim v tem času mirovale. Te osebe so nato prejemale, če so izpolnjevale vse z zakonom določene pogoje, denarno socialno pomoč, saj so bile začasno nezaposljive in zato na njihovi strani ni bilo mogoče ugotoviti obstoja krivdnega razloga za neupravičenost do denarne socialne pomoči, z njihovo »prehodno stisko« pa se nihče ni ukvarjal. Z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na začasno nezaposljivost teh oseb, je na novo zapisana dolžnost sodelovanja med Zavodom RS za zaposlovanje in centri za socialno delo pri obravnavi omenjene skupine brezposelnih oseb v okviru posebnih komisij. Naloga komisije je, da pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost upravičenca ter predlaga možne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje njegovih zaposlitvenih možnosti v najkrajšem možnem času in z njim seznani pristojni center za socialno delo (glede na stalno prebivališče upravičenca). Pristojni center za socialno delo glede na mnenje komisije ter na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike, ki mora vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo v ustrezne socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja. Pristojni center za socialno delo po preteku omenjenega časovnega obdobja pripravi mnenje o okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, ter z njim seznani upravičenca in pristojni urad za delo. V primeru pozitivnega mnenja mora pristojni center za socialno delo upravičenca seznaniti s pravico ponovne prijave pri pristojnem organu za zaposlovanje in ga opozoriti na posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.
2 Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
2.1 Osnovni cilji
Osnovni cilji predloga zakona so zaradi spremenjenih družbenoekonomskih razmer povišanje DSP na raven, ki zagotavlja pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov, smotrnejša razdelitev proračunskih sredstev tudi po kriteriju trajanja socialne ogroženosti z uvedbo dveh ravni minimalnega dohodka za pokrivanje osnovnih stroškov življenja, in sicer za prejemnike denarne socialne pomoči, ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin le omejeno dobo pridejo v neugoden socialno-ekonomski položaj in se v tem času lahko izognejo izdatkom, povezanim z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, rekreacijo, kulturo in podobnim, ter za prejemnike denarne socialne pomoči, za katere ni mogoče pričakovati, da bi se lahko vrnili k pridobitnemu delu, oziroma za delo trajno nezmožne osebe ali trajno nezaposljive osebe in osebe, starejše od 65 let – moški in od 63 let – ženske, ki morajo s to pomočjo pokrivati tudi tiste življenjske stroške, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti (uvedba samostojne pravice do varstvenega dodatka), ter s tem poenotenje s spremembami zakonodaje na področju pokojninskega zavarovanja (prenos pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine s pokojninskega področja v sistem socialnovarstvenih prejemkov v skladu s predlogom tega zakona) in na področju družinskih prejemkov in zaposlovanja (upoštevanje otroškega dodatka v lastni dohodek družine), prenos pravice do nadomestila za invalidnost in do dodatka za tujo nego in pomoč iz ZDVDTP v sistem socialnovarstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona, izboljšanje določb veljavnega zakona tako, da bo dodeljevanje DSP pravičnejše oziroma bo v večji meri dosežen namen zakona za zagotavljanje sredstev za preživetje tistim upravičencem, ki so dejansko socialno ogroženi.
Drugi cilji predlaganih sprememb pa so izboljšanje obstoječega stanja oziroma odprava številnih zakonskih nejasnosti in praznine, poenostavitev postopka glede dokazovanja namenske porabe dodeljene izredne denarne socialne pomoči in racionalizacija proračunskih odhodkov pri podeljevanju DSP z uvajanjem novih definicij na področjih, ki sedaj niso dobro urejena (zunajzakonska skupnost, enostarševska družina), spodbujanje brezposelnih prejemnikov DSP k večji delovni aktivnosti z dodatkom za aktivnost, izraženim v ponderju.
2.2 Načela
Pri pripravi zakona smo upoštevali naslednja načela:
Načelo subsidiarnosti v smislu odgovornosti posameznika za zagotavljanje lastne socialne varnosti in socialne varnosti njegovih družinskih članov. Načelo je v predlog zakona vpeljano preko krivdnih razlogov.
Načelo enakosti pred zakonom, kar pomeni, da mora zakon dodeljevati enake pravice oziroma obveznosti tistim, ki so v enakem položaju glede na namen konkretnega zakona oziroma, da je treba enako obravnavati tisto, kar je enako oziroma tisto, kar je enako v bistvenem. Načelo je v predlog zakona vpeljano preko prenosa pravic do varstvenega dodatka, do državne pokojnine iz pokojninskega področja in do nadomestila za invalidnost iz področja invalidov v sistem socialno varstvenih prejemkov ter z uvedbo dveh ravni sredstev za preživetje (za osebe, ki se le začasno znajdejo v socialni stiski, in za osebe, ki so trajno v socialni stiski, z uvedbo nove pravice, tj. pravice do varstvenega dodatka).
Načelo enotnosti socialne varnosti zagotavlja, da se enotno določi minimum socialnih pravic. Načelo je v predlog zakona vpeljano s prenosom pravic do varstvenega dodatka, državne pokojnine iz pokojninskega področja in nadomestila za invalidnost iz področja invalidov, tj. pravic, ki predstavljajo socialni korektiv, v sistem socialno varstvenih prejemkov z uvedbo enotnih pogojev.
Načelo pravične razdelitve in transparentne porabe javnih sredstev in načelo ciljne usmerjenosti: Socialno varstvena prejemka se dodeljujeta tako, da se zagotovi pravična porazdelitev javnih sredstev glede na potrebe posameznika oziroma družine in glede na namen posamezne pravice (pomoč prejmejo tisti, ki jo zares potrebujejo). Načelo je v predlog zakona vpeljano preko zakonske domneve obstoja zunajzakonske skupnosti, definicije enostarševske družine in z uvedbo dveh ravni sredstev za preživetje (za osebe, ki se le začasno znajdejo v socialni stiski, in za osebe, ki so trajno v socialni stiski, z uvedbo nove pravice, tj. pravice do varstvenega dodatka).
Načelo varovanja človekovega dostojanstva: Načelo je v predlog zakona vpeljano z novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka in uvedbo dveh ravni sredstev za preživetje, s čimer imajo upravičenci do socialno varstvenih prejemkov pogoje za življenje v dostojanstvu oziroma imajo zagotovljene minimalne pogoje za obstoj.
2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona
Na podlagi ugotovljenega stanja in možnih pristopov so v gradivu predlagane naslednje rešitve:
1) Dodatek za aktivnost
Predlog zakona predvideva, da se osebi, ki opravlja dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo), je v delovnem razmerju ali je vključena v program izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki ni izobraževalne narave (program APZ), v določenem obsegu ur na mesec, kar pomeni, da ima status delovno aktivne osebe, dodeli dodatek k minimalnemu dohodku te osebe. Namenjen je spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo teh oseb, njegova višina pa je odvisna od tega, ali je upravičenec delovno aktiven v obsegu od 60 do 128 ur na mesec (0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka) ali v obsegu več kot 128 ur na mesec (0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka). Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz ustreznih dokazil ugotovi drugače, kar je po mnenju predlagatelja pravilno. Zaradi ekonomije obsega se ta dodatek pri drugi odrasli osebi zniža za polovico oziroma na utež 0,14 osnovnega zneska minimalnega dohodka (delovno aktivni v obsegu 60 do 128 ur na mesec) in 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka (delovno aktivni v obsegu več kot 128 ur na mesec).
2) Varstveni dodatek
Predlagana je rešitev, da se osebam, trajno nezmožnim za delo ali trajno nezaposljivim, oziroma osebam, starejšim od 65 let – moški in od 63 let – ženske, torej osebam, ki si s pridobitnim delom ne morejo več zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov oziroma si jih zaradi določene starosti z lastno delovno aktivnostjo ne pridobivajo več, upoštevajo stroški, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti in ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.). Te osebe so upravičene do varstvenega dodatka:
– če so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali
– če njihov lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka po tem zakonu in
– če varstvenega dodatka ne prejemajo po drugih predpisih in
– če izpolnjujejo tudi ostale pogoje za ugotavljanje upravičenosti.
Določitev višine varstvenega dodatka predstavlja 80 odstotkov neto minimalne plače, kar v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka 288,81 evra znaša 1,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 450,54 evra. Višina varstvenega dodatka je določena v razmerju do višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in se tako usklajuje v skladu z njegovim usklajevanjem, zato višina varstvenega dodatka, glede na zgoraj navedeno, znaša 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka, odvisno ali je do njega upravičena samska oseba ali oseba, katere družinski član je tudi sam upravičen do varstvenega dodatka ali ima status aktivne osebe (zaradi ekonomije obsega).
To pomeni, da je do varstvenega dodatka lahko upravičena samo oseba, ki živi sama (v polni višini) ali pa v družini (v polovični ali v polni višini). Če v istem gospodinjstvu živita dve ali več oseb, upravičenih do varstvenega dodatka, ne smemo zanemariti ekonomije obsega pri potrošnji veččlanskih gospodinjstev. Kot že omenjeno zgoraj, je namreč varstveni dodatek kot samostojna pravica namenjen kritju življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti in ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroškom z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) samo za osebe, ki so trajno nezmožne za delo ali trajno nezaposljive ali v starosti nad 65 let – moški in nad 63 let – ženske.
3) Nova ekvivalenčna lestvica za Slovenijo, ki se uporablja za določanje minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
Glej tabelo 8.
4) Fleksibilnejše dokazovanje namenske porabe izredne denarne socialne pomoči in omilitev kaznovanja zaradi nenamenske porabe te pomoči
Predlagana je rešitev, da prejemnik izredne denarne socialne pomoči v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka 30 dni, ki predstavlja rok, v katerem mora prejemnik pomoč porabiti (veljavna zakonodaja: v materialnem roku 15 dni od prejema pomoči), predloži centru za socialno delo dokazila o namenski porabi dodeljene pomoči, ki mora biti porabljena v roku 30 dni od prejema (veljavna zakonodaja: v materialnem roku 15 dni od prejema pomoči), sicer izgubi pravico do izredne DSP za 14 mesecev po mesecu prejema. Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v roku 15 dni po preteku roka - 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka.
5) Uvedba dolžnosti sodelovanja med centri za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb
Glej točko 1.2.7 Uvedba sodelovanja med centri za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb.
6) Delovne obveznosti prejemnika DSP
Zakonska ureditev tega področja se po predlogu v gradivu delno prenaša na področje zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti (v zvezi z dolžnostjo sprejeti primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo), delno pa ostaja v predlogu tega zakona (v zvezi z dolžnostjo sprejeti vsako zaposlitev). Pripravljajo se namreč spremembe predpisov o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, da Zavod RS za zaposlovanje ne bi več ponujal dela po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela. Dolžnost upravičenca do DSP, da mora sprejeti primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, pa v praksi tudi ni zaživela zaradi pomanjkljive zakonodaje. Potreben je namreč zakon, ki bo urejal prostovoljstvo in iz tega izhajajoče finančne posledice (kritje zavarovanja za primer poškodbe pri delu, kritje prevoznih stroškov in stroškov malice), ki ga še ni, oziroma je treba kreirati Program aktivne politike zaposlovanja, ki bi urejal to področje.
7) Zakonska domneva obstoja zunajzakonske skupnosti
Glej obrazložitev k 9. členu predloga zakona.
8) Otroci in pastorki, ki prejemajo preživnino, nadomestilo preživnine, družinsko pokojnino in druge prejemke, prejete na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja njihovih življenjskih stroškov, se pri ugotavljanju upravičenosti do DSP upoštevajo, njihova preživnina oziroma drugi omenjeni dohodki, pa le do višine njihovega minimalnega dohodka.
Glej obrazložitev k 12. členu predloga zakona.
9) Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v lasti prejemnika trajne DSP, dolgotrajnega upravičenca do DSP in upravičenca do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije
Predlagana je ureditev, da se pri upravičencih do trajne denarne socialne pomoči, dolgotrajnih upravičencih do DSP (tj. upravičencih, ki so v zadnjih treh letih DSP prejeli najmanj štiriindvajsetkrat) in upravičencih do varstvenega dodatka v Zemljiško knjigo zapiše zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je v njihovi lasti, v korist Republike Slovenije.
Glej obrazložitev k 36.– 39. členu predloga zakona.
10) Nov način ugotavljanja dohodka iz dejavnosti
Dohodek iz dejavnosti, iz katerih je davčni zavezanec po predpisih o dohodnini dolžan plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti (davek iz dejavnosti), se v predlogu zakona pri ugotavljanju lastnega dohodka še vedno šteje v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. Na novo pa je za primer, če je posameznik dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov dohodek iz dejavnosti nižji od bruto minimalne plače, predlagana rešitev, da tak posameznik razpolaga vsaj z dohodkom v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače (550,61 evra).
11) Neupravičenost do ponovne DSP
Predlagana je rešitev, da v primeru lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov ali sporočanja neresničnih podatkov že pred izdajo odločbe, s katero je bila upravičencu dodeljena DSP, oziroma ob izdaji ali če je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, in se odločba o upravičenosti zato odpravi, polnoletni upravičenci (torej ne tudi mladoletni otroci) šest mesecev po dnevu vročitve odločbe o neupravičenosti do denarne socialne pomoči, s katero je bila odpravljena odločba, izdana po dnevu uporabe tega zakona, niso upravičeni do denarne socialne pomoči.
3 Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva:
3.1 Obremenitev državnega proračuna:
Število upravičencev do socialno varstvenih prejemkov se bo sicer povečalo iz števila 72.000 na 142.000 (zaradi zvišanja meje preživetja in prenosa trenutnih upravičencev do varstvenega dodatka 46.000 – med katerimi 1/3 le-teh ne bo več upravičena do varstvenega dodatka, do državne pokojnine 16.000 – le 500 od teh je že sedaj upravičenih do denarne socialne pomoči, zato predvidevamo, da jih po uveljavitvi predloga zakona ne bo veliko več, in so že zajeti v številu 74.000, ter nadomestila za invalidnost 6.000 oziroma zaradi ukinitve omenjenih pravic), vendar se bodo sredstva, predvidena v proračunu za leto 2011, namenjena za izplačilo varstvenega dodatka iz proračunske postavke 4760 Tekoče zakonske obveznosti države do ZPIZ (Varstveni dodatek) v višini 52.996.074 mio eurov, državne pokojnine iz proračunske postavke 4760 Tekoče zakonske obveznosti države do ZPIZ (Državna pokojnina) v višini 35.290.279 mio eurov in transferjev za varstvo duševno in telesno prizadetih iz proračunske postavke 3563 Transferi za varstvo duševno in telesno prizadetih v višini 28.485.343 mio eurov, skupaj torej v višini 116.771.696 mio eurov, prenesla na proračunsko postavko 3562 Transferi za socialno ogrožene. Trenutno za denarno socialno pomoč država iz državnega proračuna nameni 148.423.861 eurov, po novem pa bo ta obremenitev, skupaj s prenosom zgoraj omenjenih upravičencev in sredstev v skupni višini 116.771.696 mio eurov, za proračun znašala 264.477.226 eurov. Ta sredstva bodo zagotovljena v proračunu za leto 2011 na proračunski postavki 3562 Transferi za socialno ogrožene.
Na proračunska sredstva bo vplivala prehodna določba tega zakona, ki določa, da se upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do denarne socialne pomoči, nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč, do varstvenega dodatka in do državne pokojnine, te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Omenjene nove odločbe so centri za socialno delo dolžni izdati v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona. Ta sredstva bodo zagotovljena s pozitivnimi finančnimi učinki, ki jih bo prinesel nov način upoštevanja premoženja.
Na proračunska sredstva pa bo vplivala tudi drugačna kadrovska organizacija, saj se zavedamo, da bo zaradi izvajanja zakona treba kadrovsko okrepiti centre za socialno delo, kot organ prve stopnje (27 delavcev več), in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot organ druge stopnje (5 delavcev več). To bomo zagotovili s prenosom delavcev, ki trenutno na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vodijo postopke uveljavljanja pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine na prvi in drugi stopnji.
Zaradi stabilizacije gospodarskega položaja v Sloveniji predvidevamo, da se bo število upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v letih 2012 in 2013 znižalo in s tem tudi obremenitev proračuna.
3.2 Obremenitev drugih javnih finančnih sredstev:
Predlog zakona nima posledic za druga javno finančna sredstva.
4 Prilagojenost predlagane ureditve pravu evropske unije in prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih:
4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu evropske unije:
Sedanja ureditev je usklajena s Priporočilom o skupnih merilih glede zagotavljanja zadostnih virov in socialne pomoči v sistemih socialne varnosti, ki ga je sprejel Svet EU dne 24.06.1992 (92/441/ECC, OJ L 245, 26/08/1992 P. 0046), pravno zavezujoči akti na tem področju pa ne obstajajo, zato je predlagana ureditev prilagojena pravu evropske unije.
4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih:
Državljanstvo
Razen v nekaterih državah (Španija, Finska, Švedska) je državljanstvo temeljni pogoj za pridobitev DSP, medtem ko morajo legalni begunci ali azilanti dokazovati rezidenčni pogoj – prebivanje. Prosilci morajo dokazati, da prebivajo v državi, od katere pričakujejo pomoč pri reševanju svojih materialnih problemov.
Prebivališče
Pogoj prebivanja je skupnem vsem državam EU: upravičenec mora praviloma prebivati v državi oziroma mora zakonito prebivati v državi (Irska, Nizozemska, Norveška, Portugalska). Na Švedskem je pogoj pravica do prebivanja, v Luksemburgu pa je dodaten pogoj vsaj petletno prebivanje v državi v zadnjih 20 letih (izjema: za državljane EU in Švice ter za begunce in azilante). Nekatere države priznavajo pomoč tudi svojih državljanom, ki prebivajo v drugi državi (Nemčija).
Starost
Velja pravilo, da se pomoč dodeljuje od 18. leta (Velika Britanija od 16. leta). Diferenciacija višine DSP med prejemniki se običajno ne izvaja, izjemo predstavlja Nizozemska, kjer prejemnikom med 18. in 21. letom starosti pripada nižji znesek DSP od običajnega. V Luksemburgu in Franciji so prejemniki starejši od 25 let, z določenimi izjemami, kar naj bi preprečevalo odvisnost mladih od družbene pomoči in jih stimuliralo k izobraževanju in ekonomski neodvisnosti. V Belgiji so prejemniki tudi mladoletne osebe le, če so poročene, samohranilke ali noseče.
Izhodiščna vrednost minimalnega dohodka
Načini določanja izhodiščne vrednosti zagotovljenega minimalnega dohodka se od države do države močno razlikujejo. Glede na določenost ali pa okvirnost osnovnih zneskov zagotovljenega minimalnega dohodka lahko države EU razvrstimo v tri skupine:
– države, kjer so zneski minimalnega dohodka enotno določeni glede na ugotovljene dohodke oziroma status upravičenca in konkretni socialno-ekonomski položaj prosilca nima nanje nobenega vpliva (Danska, Francija, Velika Britanija);
– države, kjer so določeni le okvirni zneski in imajo socialnovarstveni delavci pravico oceniti konkretne potrebe prosilca (Avstrija);
– države, kjer so ob osnovnih zneskih minimalnega dohodka določeni tudi posebni dodatki, ki jih odobrijo pristojni organi na podlagi diskrecijske pravice (Danska, Irska, Ciper).
Trajanje upravičenosti
Sistem DSP poznajo tudi v drugih državah EU. DSP je zadnja oblika pomoči v mreži denarnih pomoči. Dodeli se, če si oseba ali družina krajši ali daljši čas ni sposobna zagotavljati minimalnega dohodka za preživetje (takšno ureditev pozna večina držav EU). Glede trajanja imajo države različne ureditve, običajno pa velja pravilo, da se DSP podeljuje za nedoločen čas oziroma dokler obstaja potreba – dokler se okoliščine, ki so prejemanje DSP upravičile, ne spremenijo (na primer Španija, Portugalska DSP podeljuje za obdobje 1 leta, potem pa se po potrebi lahko podaljša). V drugih državah pa je DSP praviloma začasen ukrep, ki bo premostil čas do ponovne socialne in profesionalne integracije ter ekonomske neodvisnosti in jo dodeljujejo za obdobja od 3 do 12 mesecev z možnostjo podaljšanja.
Zagotavljanje sredstev
Sredstva za denarno socialno pomoč se običajno zagotavljajo iz državnih proračunov. Posebnost pri tej standardizirani obliki ureditve zagotavljanja sredstev pa imajo na Slovaškem, kjer pristojnost za zagotavljanje sredstev in izplačevanje DSP po dveh letih pride iz državnega proračuna na občinsko raven, in se sredstva zagotavljajo iz občinskih proračunov.
Subsidiarnost virov zagotavljanja minimalnega dohodka oziroma upoštevanje dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti
Povsod velja pravilo, da mora posameznik najprej uveljaviti pravico do drugih transferjev in šele potem, če skupni viri še vedno ne dosegajo ravni minimalnega dohodka, lahko zaprosi za denarno socialno pomoč. Tako nekatere države med finančne vire, ki se upoštevajo pri določanju višine DSP, štejejo vse dohodke in druge finančne vire vlagatelja in družinskih članov ne glede na njihov izvor (na primer Finska, Norveška, Poljska, Švedska, Nemčija, Španija), tudi otroške dodatke, saj je DSP zadnji finančni instrument za blaženje socialnih oziroma materialnih stisk. Običajno pa se v dohodke ne štejejo socialni transferji, ki so posebej ciljno naravnani (štipendije in pomoč neodvisnih humanitarnih organizacij na primer v Avstriji, stanovanjski dodatki v Veliki Britaniji) oziroma povezani z nego (nadomestilo za invalidnost v Avstriji in Veliki Britaniji). Na Malti med dohodke štejejo tudi »možne ocenjene« prihodke od nepremičnine, ki se ne uporablja oziroma prejemnik v njej ne živi, oziroma se med dohodke šteje prihodek, ki bi ga prosilec imel, če bi vrednost nepremičnine vezal na banki s 5,5-odstotno obrestno mero.
Povezava med prejemanjem DSP in pripravljenostjo delati oziroma izboljšati svoj socialni položaj8
__________________
8 Vir: Priloga 12 Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, junij 2009
| Prosilec mora dokazati pripravljenost delati | Avstrija (razen če to ni mogoče iz razlogov, povezanih z enakostjo ali zdravjem)
Ciper (razen stari 65 let in več, prizadeti/invalidi, starši, ki skrbijo za majhne otroke, osebe, ki negujejo osebo, ki nujno potrebuje nego zaradi starosti, prizadetosti ali bolezni)
Romunija (velja za delazmožne osebe od 18. leta do upokojitvene starosti, ki se ne šolajo)
Španija (velja za delazmožne) |
| Prosilec mora biti registriran na zavodu za zaposlovanje in ne sme zavrniti ponujenega dela ali usposabljanja | Belgija (pred tem mora biti vsaj 9 mesecev registriran na zavodu; pogoji ne veljajo za roditelja, ki skrbi za otroka, mlajšega od 3 let, ali za bolnega člana družine, nosečnico po 3 mesecih nosečnosti, rednega študenta, psihiatričnega bolnika, prizadeto osebo ali osebo s trajno zmanjšano zmožnostjo za vsaj 50 odstotkov)
Bolgarija (možna izjema zaradi osebnih ali družinskih okoliščin)
Litva (velja za osebe v delovni dobi) |
| Prosilec mora biti registriran na zavodu za zaposlovanje in na voljo za delo, usposabljanje ali socialno in profesionalno vključevanje | Poljska (vsi delazmožni razen oseb, ki skrbijo za prizadetega otroka) |
| Prosilec mora biti registriran na zavodu za zaposlovanje, iskati mora delo in ne sme zavrniti ponujenega dela | Latvija (velja za sposobne za delo)
Nizozemska (upoštevajo se medicinska in socialne okoliščine; pogoj ne velja za starejše osebe in osebe, ki skrbijo za otoka, mlajšega od 5 let; če skrbijo za starejšega otroka, se obravnavajo individualno) |
| Prosilec mora biti pripravljen sodelovati v aktivnih ukrepih | Luksemburg |
| Prosilec mora aktivno iskati delo | Češka
Islandija
Malta |
| Prosilec ne sme brez utemeljenega razloga zavrniti ustrezno delo ali udeležbo v programu rehabilitacije ali izobraževalnih programih | Danska (velja za osebe, starejše od 18 let in do upokojitvene starosti, ki niti ne delajo niti ne študirajo). |
| Prosilec mora opravljati vsako delo, ki je v okviru razumnih pričakovanj | Liechtenstein (velja za delazmožne; pri samohranilcih se upošteva odgovornost za varstvo otrok). |
| Prosilec si mora prizadevati dobiti zadosti plačano službo | Estonija (velja za delazmožne)
Norveška (če je delo na voljo in oseba je delazmožna).
Švedska (velja za delazmožne) |
| Prosilec mora biti na voljo za usposabljanje, vključevanje ali zaposlitev | Finska (na podlagi pogodbe o vključevanju)
Francija
Portugalska |
| Prosilec mora sodelovati v organiziranem usposabljanju | Italija |
| Ni splošno veljavnih pravil | Nemčija |
| Ni tega pogoja | Irska (iskalci zaposlitve prejemajo drug prejemek, ne DSP)
Velika Britanija (iskalci zaposlitve prejemajo drug prejemek, ne DSP) |
Opombi:
1. Na Slovaškem je registracija na zavodu za zaposlovanje ter pripravljenost sprejeti ponujeno ustrezno delo, usposabljanje, javno delo ali prostovoljno delo, za dela zmožne osebe v delovni dobi pogoj za prejemanje višjega zneska DSP.
2. Kaže, da avtorji besedila v posameznih državah niso bili natančni pri uporabi terminov "prizadet" in "invaliden".
Posebni dodatki poleg DSP
V večini držav se lahko dodelijo tudi posebni dodatki za izredne izdatke, ki jih upravičenci ne morejo kriti sami (stanovanjski stroški in dietna prehrana na Cipru, zdravila oziroma stroški, povezani z zdravljenjem, na Slovaškem, šolska prehrana, šolske potrebščine v Nemčiji, ipd.), vendar pa morajo te stroške dokazati.
Neupravičeno prejeta DSP
Upravičenec mora pomoč vrniti, če je posredoval lažne podatke oziroma ni sporočil sprememb okoliščin, na Cipru, Poljskem, Finskem in Portugalskem pa tudi v primeru administrativnih napak. V Nemčiji mora izplačano pomoč prejemnik vrniti le v izjemnih primerih (na primer, če je bil obtožen kaznivega dejanja). V Bolgariji prejemnik, ki je pomoč prejel na podlagi posredovanja lažnih podatkov, eno leto ne more biti ponovno upravičen do pomoči. V Veliki Britaniji, na Norveškem, Finskem, Švedskem in Irskem pa mora upravičenec vrniti tudi tisto pomoč, ki jo je prejel zgolj za prehodno obdobje – ko je čakal na drugo nadomestilo, ki ga je nato prejel. Skrajni rok, v katerem lahko organ začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pomoči, je 3 leta v Avstriji (z določenimi izjemami) ter na Slovaškem 3 leta od upravičenosti do pomoči in največ 10 let od prejema pomoči.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona: Sprejem predloga tega zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence ali upravičenke (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, njegove posledice in način vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, financiranje, nadzor in zbirko podatkov.
2. člen
(osebe, ki sta jim namenjena denarna socialna pomoč in varstveni dodatek)
Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom ali posameznicam (v nadaljnjem besedilu: posamezniki), ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
3. člen
(splošni pogoj)
(1) Upravičenci po tem zakonu so državljani ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter tujci ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg upravičencev iz prejšnjega odstavka lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
4. člen
(namen denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)
(1) Z denarno socialno pomočjo se upravičenki ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
(2) Šteje se, da je preživetje iz prejšnjega odstavka omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: minimalni dohodek).
(3) Z varstvenim dodatkom se upravičencu do njega za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
5. člen
(upoštevanje zakona)
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter pri določanju njune višine se upoštevajo le osnove in merila, določena s tem zakonom.
6. člen
(upravičenec do denarne socialne pomoči)
(1) Vsakdo je po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov.
(2) Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.
(3) Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
(4) Prejemnik ali prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
7. člen
(upravičenec do varstvenega dodatka)
Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
8. člen
(osnovni znesek minimalnega dohodka)
Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 288,81 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
II. DENARNA SOCIALNA POMOČ
1 NAČIN UGOTAVLJANJA MATERIALNEGA POLOŽAJA
1.1 Osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja
9. člen
(družina vlagatelja)
(1) V družino po tem zakonu se štejejo naslednje osebe oziroma družinski člani:
1. zakonec oziroma oseba, ki živi z osebo, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo,
2. otroci osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler jih je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja,
3. pastorki ali pastorke (v nadaljnjem besedilu: pastorki) osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ima ta z enim od njegovih staršev, ki je dolžan preživljati svojega otroka, sklenjeno zakonsko zvezo ali živi z njim v življenjski skupnosti iz 1.točke tega odstavka,
4. mladoletni vnuki ali vnukinje (v nadaljnjem besedilu: vnuki), nečaki ali nečakinje (v nadaljnjem besedilu: nečaki) in bratje ali sestre osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali osebe iz 1. točke tega odstavka, če ta oseba preživlja svoje mladoletne vnuke, nečake, brate ali sestre, ki so brez staršev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v družino po tem zakonu šteje tudi odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova v pretežnem delu dolžan preživljati kateri od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, v višini minimalnega dohodka.
(3) Samska oseba je oseba, ki nima družinskih članov po tem zakonu, in oseba, ki je v institucionalnem varstvu.
(4) Po tem zakonu se šteje, da gre za zunajzakonsko skupnost iz 1. točke prvega odstavka tega člena, ko gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze, vendar pa ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna. Domneva se, da je skupnost dveh oseb, ki nista sklenili zakonske zveze, zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojili in ne gre za enostarševsko družino.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka mora organ, ki odloča o pravici po tem zakonu, sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti. Odločitev o tem predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo rešeno.
(7) Za enostarševsko družino po tem zakonu se šteje skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne dobiva.
10. člen
(osebe, ki niso družinski člani vlagatelja)
Ne glede na določbo prejšnjega člena se v družino po tem zakonu ne štejejo:
1. zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino, in če je sprožen postopek za razvezo zakonske zveze,
2. otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali skupnosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena niso bili dodeljeni v vzgojo in varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali osebi iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ter
3. otroci in pastorki iz 2. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki se poročijo ali živijo v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka.
1.2 Družinski člani, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči
11. člen
(družinski člani, ki se ne upoštevajo)
Ne glede določbe 9. člena tega zakona se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upoštevajo:
1. otroci in pastorki iz 2. in 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki so v rejništvu, in
2. osebe, ki so v institucionalnem varstvu,
in ne njihovi dohodki.
1.3 Lastni dohodek
12. člen
(upoštevanje dohodka)
(1) V lastni dohodek po tem zakonu se štejejo naslednji dohodki in prejemki:
1. obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
2. pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb ter dodatne starostne pokojnine, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
3. dohodki, razen povračil stroškov, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka,
4. preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova, z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke 9. člena tega zakona, do višine minimalnega dohodka, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, razen v primeru dokazila, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema,
5. nagrada skrbnici ali skrbniku (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja,
6. plačilo dela rejnici ali rejniku (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki se izplačuje iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost,
7. starševski dodatek,
8. otroški dodatek,
9. dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,
10. varstveni dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
11. dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
12. rente iz življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo,
13. veteranski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih veteranov,
14. invalidski dodatek in družinski dodatek po zakonu, ki ureja področje vojnih invalidov ali invalidk (v nadaljnjem besedilu: invalidi),
15. sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali njen družinski član,
16. prejemki za delo pripornikov ali pripornic in obsojencev ali obsojenk,
17. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov,
18. pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov,
19. pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov,
20. plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot sta določeni z zakonom, ki ureja dohodnino,
21. dediščine,
22. volila,
23. denarna sredstva, prejeta kot darilo, od fizične osebe, ki ni delodajalka ali delodajalec (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom,
24. dobitki od iger na srečo po zakonu, ki ureja igre na srečo,
25. izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerih zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa, kot obvezno zavarovanje,
26. drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.
(2) Podrobnejšo opredelitev dohodkov iz 1. točke prejšnjega odstavka določi ministrica ali minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za socialno varstvo), v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance).
(3) Ne glede na 26. točko prvega odstavka tega člena se v lastni dohodek ne štejejo:
1. subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznica ali posameznik (v nadaljnjem besedilu: posameznik) prejme v zvezi z doseganje dohodkov iz dohodka iz: zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic, kapitala,
2. subvencija, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja,
3. enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
4. enkratna solidarnostna pomoč, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države,
5. povračila škode za sredstva, ki jih je zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) dal na razpolago za obrambne potrebe in za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu z zakonom, ki ureja obrambo, zakonom, ki ureja materialno dolžnost, in zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi nesrečami,
6. dohodki, povezani s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ki jih kot izjeme določi minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrico ali ministrom, pristojnim za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za kmetijstvo), in ki ne predstavljajo dohodka oziroma nadomestila za izpad dohodka, ampak so namenjeni povračilu stroškov, povezanih z opravljanjem dejavnosti,
7. štipendije in drugi prejemki, izplačani osebi, ki je vpisana kot učenka ali učenec (v nadaljnjem besedilu: učenec), dijakinja ali dijak (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali študentka ali študent (v nadaljnjem besedilu: študent) za polni učni ali študijski čas, v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem na podlagi posebnih predpisov, in sicer iz proračuna ali sklada, ki je financiran iz proračuna in od navedenih prejemkov, ki jih financira tuja država ali mednarodna organizacija oziroma izobraževalna, kulturna ali znanstveno-raziskovalna ustanova, razen prejemkov, ki so prejeti kot nadomestilo za izgubljeni dohodek ali v zvezi z opravljanjem dela oziroma storitev, in dodatka glede na dohodek k družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
8. prejemki, izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, ustanova, ustanovljena z namenom štipendiranja, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom,
9. prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja
10. prejemki, namenjeni pokritju stroškov prehrane med delom in prevoza na delo in stroškov v skladu z 2., 3., 4. in 5. točko 107. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/2010 ZDoh-2-UPB5 – uradno prečiščeno besedilo).
(4) Najemnina kot dohodek iz 1. točke prvega odstavka tega člena se upošteva najmanj v višini neprofitne najemnine za primerljivo stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) v občini, kjer stanovanje hiša leži.
(5) Neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka tega člena se ugotavlja z ustreznim dokazilom o vložitvi pravnega sredstva za pridobitev ali izterjavo preživnine.
(6) Če v primeru iz 15. točke prvega odstavka tega člena oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, oziroma njen družinski član dokaže, da nego in pomoč nudi v drugačni vrednosti, se v lastni dohodek šteje višina sredstev v tej vrednosti.
13. člen
(povečanje lastnega dohodka)
Lastni dohodek samske osebe oziroma družine se poveča za fiktivno ugotovljeni dohodek v višini
posredno ugotovljenih dohodkov in prejemkov, ki jih samska oseba oziroma družina ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla.
14. člen
(zmanjšanje lastnega dohodka)
Od lastnega dohodka se odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.
15. člen
(dohodek iz dejavnosti)
(1) Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(2) Če je upravičenec dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.
16. člen
(dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)
(1) Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance.
(2) Če je upravičenec dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru, ko je upravičenec vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljen pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo iz prvega odstavka tega člena.
(4) V primerih starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti in zaradi katerih kmetijsko oziroma gozdno zemljišče ni obdelovano, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogoče pridobiti, se šteje, da dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ni oziroma ni bilo.
(5) Nezmožnost obdelovanja zemljišča do starosti 63 let za ženske in do 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Starost nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške se šteje za utemeljen razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišča.
17. člen
(upoštevanje preživnine osebam, ki so jih starši dolžni preživljati)
(1) Osebam, ki so poročene, živijo v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona ali postanejo starši in skrbijo za otroka in so jih zaradi šolanja dolžni preživljati starši, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova.
(2) Če višina preživnine ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, se osebam iz prejšnjega odstavka v lastni dohodek šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.
(3) Kadar višina preživnine, določena na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, ali dejansko prejeta preživnina, ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena dokazati, da ji preživninski zavezanec oziroma zavezanci ali zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo preživnine ne more oziroma ne morejo izplačevati v višji višini oziroma da je za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi ji pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov, vložila ustrezno pravno sredstvo, z izjavo, kje je vložila ustrezno pravno sredstvo.
(4) Če center za socialno delo ugotovi, da starši k preživljanju oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo, jih pozove k sklenitvi oziroma izvrševanju dogovora ali sporazuma o preživljanju.
18. člen
(upoštevanje preživnine osebam z družinskimi člani, ki ne izpolnjujejo splošnega pogoja)
(1) Osebam, katerih družinski člani nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali kot tujci nimajo dovoljenja za stalno prebivanje in stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu v lastni dohodek šteje preživnina na enak način, kot je določeno za osebe v prejšnjem členu.
(2) Osebam, katerih družinski člani iz prejšnjega odstavka prebivajo v Republiki Sloveniji se, če preživnina ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, ob izpolnjevanju drugih pogojev po tem zakonu, v lastni dohodek šteje dohodek tega družinskega člana, zmanjšan za 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
19. člen
(poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju)
Center za socialno delo s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju.
1.4 Izračun višine lastnega dohodka
20. člen
(obdobje in neto princip)
(1) Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
(2) Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
(3) Pri ugotavljanju lastnega dohodka se vsi dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena tega zakona upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.
(4) Pri ugotavljanju lastnega dohodka, kjer se upoštevajo dohodki na letni ravni, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju lastnega dohodka, kjer se upoštevajo dohodki za obdobje iz prvega odstavka tega člena, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, iz obračunov davčnega odtegljaja.
21. člen
(prenehanje in začetek prejemanja periodičnega dohodka)
(1) Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
(2) Če je upravičenec v obdobju iz prejšnjega člena periodični dohodek šele začel prejemati, se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
(3) Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.
22. člen
(priložnostni dohodki)
(1) Priložnostni dohodki prejeti v obdobju iz 20. člena tega zakona se upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in:
1. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke, ki jih je upravičenec prejel za opravljeno delo največ dvakrat in ki niso dohodki iz 2. in 3. točke tega odstavka,
2. 0,38 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila oseba s statusom študenta ali dijaka ali statusom brezposelne osebe po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali druga neaktivna oseba v skladu z zakonom, ki ureja malo delo,
3. 0,48 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila upokojena oseba.
(2) Priložnostni dohodki po tem zakonu so dohodki, ki jih je upravičenec v obdobju iz 20. člena tega zakona prejel za opravljeno delo največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost.
23. člen
(občasni, neperiodični dohodki)
(1) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
(2) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz 20. člena tega zakona, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ti dohodki se štejejo tako, da se kot lastni dohodek upošteva 1/12 dohodkov.
(3) Občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prejšnjega odstavka, se kot prihranki ali premoženje upoštevajo glede na višino oziroma vrednost po 27. oziroma 31. členu tega zakona.
(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.
1.5 Premoženje in prihranki
24. člen
(premoženje, ki se ne upošteva)
(1) Kot premoženje po tem zakonu se ne upoštevajo:
1. stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja,
2. premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka,
3. premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (lizing),
4. predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07-UPB4, 93/07 in 28/09),
5. osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka,
6. osebni avtomobil ali enosledno vozilo prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
7. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga posameznik ali posamezni družinski član, uporablja za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov,
8. sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca ali zavarovanke (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
(2) Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja iz prejšnjega odstavka večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.
25. člen
(način ugotavljanja prihrankov in premoženja)
Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njihove vrednosti, razen način ugotavljanja vrednosti premoženja iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
1.6 Merila za določitev višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana
26. člen
(merila za določitev višine minimalnega dohodka)
(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi po naslednjih merilih:
1. prva odrasla oseba: 1,
2. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,28 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za aktivnost 0,28),
3. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 1,56 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za aktivnost 0,56),
4. samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši ali dejansko prebiva z njimi: 0,7,
5. samska oseba, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska in 65 let moški, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, oziroma dejansko prebiva z njimi: 0,7,
6. oseba, ki se nahaja v institucionalnem varstvu: 1,
7. vsaka naslednja odrasla oseba: 0,5,
8. vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu več kot 128 ur na mesec: 0,78 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in polovični ponder dodatka za aktivnost 0,28),
9. vsaka naslednja odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 0,64 (vsota osnovnega ponderja 0,5 in dodatka za aktivnost 0,14),
10. prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in nima statusa dijaka: 0,7,
11. vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in nima statusa dijaka: 0,6,
12. prvi otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in ima status dijaka: 0,89,
13. vsak naslednji otrok osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, in ima status dijaka: 0,79.
(2) V primeru dodelitve otroka v skupno varstvo in vzgojo se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi v polovični višini merila iz prvega odstavka tega člena.
(3) Kot prva odrasla oseba se šteje:
1. samska oseba,
2. mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz 4. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in
3. polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi.
(4) Kot prva odrasla oseba v družini se:
1. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe ali imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči,
2. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz 1. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe,
3. v primeru enostarševske družine, v kateri je družinski član iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, šteje tista oseba, ki je roditelj,
4. v primeru ostalih enostarševskih družin, tista oseba, ki je roditelj.
(5) Za naslednjo odraslo osebo v družini se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena.
(6) Kot aktivna oseba se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena in je zmožna za delo.
(7) Dodatek za aktivnost je dodatek k minimalnemu dohodku delovno aktivne samske osebe ali posameznega družinskega člana, namenjen spodbujanju k delu ali ohranjanju motivacije za delo zaposlenih oseb, oseb, ki opravljajo dejavnost, ter oseb, ki so vključene v programe izboljšanja zaposlitvenih možnosti, ki niso izobraževalne narave.
(8) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se štejejo osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.
(9) Za osebe, ki opravljajo dejavnost, se šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen če se iz ustreznih dokazil ugotovi drugače.
(10) Šteje se, da imajo osebe iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ki niso družinski člani po tem zakonu, dovolj lastnih sredstev za preživljanje, če njihov lastni dohodek presega minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imele drugih dohodkov.
(11) V primeru otroka iz sedmega odstavka 9. člena tega zakona se višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino za vsakega takega otroka poveča za 10 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona.
1.7 Razlogi za nedodelitev ali neupravičenost do denarne socialne pomoči
27. člen
(izključitveni razlog z izjemama)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, določene po drugem odstavku 24. člena tega zakona, presega višino iz prejšnjega odstavka:
1. in v zadnjih 18 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ 12-krat ali
2. je v zadnjih 18 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot 12 krat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v Zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
(3) V zvezi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 36. člena tega zakona.
28. člen
(krivdni razlogi)
(1) Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.
(2) Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti:
1. prenehanje delovnega razmerja, razen če gre za popolno nezmožnost za delo, v primerih:
– sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi,
– izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
– redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,
– redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po delodajalcu, dane zaradi delavčevih
kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga
na strani delavca),
– odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu, ker delavec ni sprejel predloga
delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas,
– izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu iz razlogov na strani delavca,
– če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni
želel nadaljevati delovnega razmerja,
– odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o
delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07 in 83/09 – odl.US), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,
– če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja
za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal
pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
– ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne,
izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha
funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to
omogočajo
2. odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja ali poslovne partnerke (v nadaljnjem besedilu: poslovni partner), na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje;
3. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
– se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
– odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
– odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
– dela ali je zaposlena na črno,
– ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,
– brez utemeljenih razlogov odkloni podpis zaposlitvenega načrta.
4. razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:
– se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,
– krši obveznosti, sprejete z vključitvijo v evidenco iskalcev zaposlitve;
5. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo;
6. neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;
7. neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
8. nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona;
9. zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje dogovora o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;
10. prestajanje zaporne kazni;
11. izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;
12. neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se lahko odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov;
13. nepredloženega dokazila o vložitvi ustreznega pravnega sredstva po tretjem odstavku 17. člena tega zakona oziroma nesporočen podatek o tem, kje se to dokazilo nahaja.
(3) Osebe, pri katerih obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki.
29. člen
(izključitev krivdnih razlogov)
(1) Ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči se razlog iz 1., 3. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena po preteku 6 mesecev od njegovega nastanka ne upošteva, če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju svoje problematike iz 35. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbe prve in tretje alinee 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena je do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi nasilja v družini ali zaradi preselitve v drug kraj in zaposlitve svojega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.
(3) Ne glede na razloge iz 1., 3., in 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena je ob izpolnjevanju drugih pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči do denarne socialne pomoči upravičena oseba, ki skrbi:
1. za otroka ali
2. za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase,
ki se po tem zakonu šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča institucionalno varstvo po tem zakonu.
1.8 Način določitve višine denarne socialne pomoči
30. člen
(1) Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po tem zakonu, se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu.
(2) Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovim lastnim dohodkom, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.
(3) Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ta zakon.
1.9. Zmanjševanje denarne socialne pomoči
31. člen
(1) Pristojni organ lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi ali družini, za katero je mogoče sklepati, da ji je dohodek v višini minimalnega dohodka v celoti ali delno zagotovljen, ker:
1. ima prihranke, ki omogočajo preživetje (samska oseba v višini nad 500 eurov in družina v višini nad 1.500 eurov), oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki ne dosega višine prihrankov ali vrednosti premoženja iz 27. člena tega zakona,
2. je najmanj 30 dni v bolnišnici ali drugi ustanovi, v kateri ji je zagotovljena celodnevna oskrba, in sama ni zavezana k plačilu ali je zavezana k delnemu plačilu stroškov,
3. živi z osebami oziroma ji pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu, ali je njeno preživetje zagotovljeno na drug način.
(2) Pristojni organ pri tem upošteva osnovni namen denarne socialne pomoči tako, da od denarne socialne pomoči, ki bi pripadala samski osebi ali družini:
1. v primeru 1. točke prejšnjega odstavka odšteje tretjino prihrankov oziroma vrednosti premoženja,
2. v primeru iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka odšteje mesečno vrednost osnovne oskrbe, ugotovljeno v skladu z metodologijo iz tretjega odstavka tega člena, ki jo ima upravičenec zagotovljeno (bivanje, prehrana).
(3) Razloge iz prvega odstavka tega člena in način njihovega ugotavljanja ter metodologijo upoštevanja vrednosti iz 2. točke prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
1.10 Povečanje denarne socialne pomoči za dodatek za pomoč in postrežbo
32. člen
(1) Upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, se denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo.
(2) Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(3) Višina dodatka za pomoč in postrežbo se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se višina dodatka za pomoč in postrežbo za osebe, ki jih določa zakon, ki ureja družbeno varstvo telesno in duševno prizadetih oseb, določi:
1. v višini 0,84 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba,
2. v višini najmanj 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka in največ 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, če jim je za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb potrebna stalna pomoč in postrežba.
(5) Pristojni center za socialno delo lahko invalidski komisiji iz drugega odstavka tega člena poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu.
1.11 Izredna denarna socialna pomoč
33. člen
(namen in dodelitev)
(1) Ne glede na določbe tega poglavja se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.
(2) Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko izredna denarna socialna pomoč glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družine, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.
(4) Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu za:
1. samsko osebo, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družino, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, ne sme presegati višine njenega minimalnega dohodka,
2. družino, v kateri je le en družinski član upravičen do varstvenega dodatka, pa ne sme presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.
34. člen
(dokazovanje namenske porabe)
(1) V vlogi za izredno denarno socialno pomoč mora vlagateljica ali vlagatelj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.
(2) Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka.
(3) Upravičencu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok iz prejšnjega odstavka, se na njegov predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku.
(4) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
5) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana.
1.12 Dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike
35. člen
Center za socialno delo lahko z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.
1.13 Dodeljevanje in izplačevanje denarne socialne pomoči
36. člen
(obdobje dodelitve)
(1) Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči.
(2) Denarna socialna pomoč se prvič lahko dodeli največ za obdobje treh mesecev.
(3) Denarna socialna pomoč se lahko dodeli ponovno, če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene. Ponovno se lahko dodeli največ za obdobje šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se denarna socialna pomoč lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.
(5) Upravičencu, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, in se ne nahaja v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo pogoje iz tega odstavka, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.
(6) Center za socialno delo enkrat letno po uradni dolžnosti preveri, ali osebe iz prejšnjega odstavka na 1. april še izpolnjujejo pogoje za upravičenost do socialno varstvenih pravic po tem zakonu in ali so nastopile spremembe, ki vplivajo na višino teh pravic, in v primeru sprememb izda novo odločbo.
(7) Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.
(8) O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije pristojni center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči.
(9) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v Zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
(10) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja Zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.
37. člen
(pristojni organ)
(1) O upravičenosti do denarne socialne pomoči na prvi stopnji na vlogo vlagatelja odloča center za socialno delo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja niso drugače urejena s tem zakonom.
(2) Center za socialno delo lahko pri ugotavljanju družine vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč preverja dejansko stanje tudi zunaj svojega delovnega časa. Ogled lahko opravi tudi nenapovedano.
(3) Pritožba zoper odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči ne zadrži izvršitve.
(4) O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
38. člen
(način izplačevanja)
(1) Denarna socialna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Kadar okoliščine to zahtevajo, se izplača takoj v naravi.
(2) Denarna socialna pomoč se praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).
39. člen
(komu se izplačuje)
(1) Denarna socialna pomoč se dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino in se praviloma izplačuje vlagatelju.
(2) Denarna socialna pomoč se zaradi varstva koristi upravičenca z njegovim soglasjem lahko izplačuje osebi, ki za upravičenca skrbi.
1.14. Sodelovanje Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in centrov za socialno delo pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb
40. člen
(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) in centri za socialno delo medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo nujno potrebne osebne podatke pri obravnavi posebne skupine brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in drugih brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive zaradi težav v duševnem zdravju, težav z odvisnostjo ter večjih socialnih in drugih podobnih težav (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost.
(2) Za ocenitev razlogov za začasno nezaposljivost upravičenca se oblikujejo posebne komisije (v nadaljnjem besedilu: komisija) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki imajo sedež pri pristojnih uradnih za delo.
(3) Posamezna komisija ima najmanj tri člane ali članice, in sicer svetovalca zaposlitve ali svetovalko zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: svetovalec zaposlitve), socialnega delavca ali socialne delavke (v nadaljnjem besedilu: socialni delavec) in rehabilitacijskega svetovalca ali rehabilitacijske svetovalke (v nadaljnjem besedilu: rehabilitacijski svetovalec), poleg teh pa glede na specifične težave upravičenca lahko še druge strokovnjake iz drugih področij. Člane komisije imenuje vodja pristojnega urada za delo skupaj z direktorjem ali direktorico (v nadaljnjem besedilu: direktor) pristojnega centra za socialno delo.
(4) Komisija oceni težave upravičenca, pripravi mnenje o razlogih za njegovo začasno nezaposljivost in poda predloge možnih ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje zaposlitvenih možnosti upravičenca v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v roku 30 dni od dneva ocenitve upravičenca in z njim seznani pristojni center za socialno delo.
(5) Za potrebe priprave mnenja in predlogov iz prejšnjega odstavka komisija pridobi potrebne osebne podatke o upravičencu:
– na podlagi njegove privolitve neposredno od upravičenca in iz zbirk osebnih podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev,
– iz lastnih zbirk osebnih podatkov in
– iz zbirk osebnih podatkov pristojnega centra za socialno delo.
(6) Pristojni center za socialno delo glede na mnenje komisije iz prejšnjega odstavka ter na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor iz 35. člena tega zakona.
(7) Dogovor iz prejšnjega odstavka mora vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo upravičenca v ustrezne socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja.
(8) Pristojni center za socialno delo po preteku časovnega obdobja iz prejšnjega odstavka pripravi mnenje o socialnih okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, ter z njimi seznani upravičenca in pristojni urad za delo.
(9) V primeru pozitivnega mnenja iz prejšnjega odstavka je pristojni center za socialno delo dolžan upravičenca seznaniti s pravico ponovne prijave pri pristojnem uradu za delo in ga opozoriti na posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.
1.15 Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči
41. člen
Delodajalec, ki vsaj za obdobje dveh let zaposli upravičenca do denarne socialne pomoči, ki je v zadnjih 16 mesecih denarno socialno pomoč prejemal najmanj 12 mesecev, lahko pridobi subvencijo za zaposlitev te osebe. Subvencija se izplača v dveh delih, in sicer prvi del iz sredstev aktivne politike zaposlovanja, drugi del pa iz sredstev za socialno varstvene prejemke v višini in na način, kot je določeno v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
1.16 Obveznost upravičenca do denarne socialne pomoči sprejeti vsako zaposlitev
42. člen
(1) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot 9 krat, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod.
(3) Zaposlitev iz prejšnjega odstavka je opredeljena v zaposlitvenem načrtu po zakonu, ki ureja trg dela.
(4) Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči.
(5) Odklonitev ali prekinitev zaposlitve iz prejšnjega odstavka ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti pristojni center za socialno delo.
(6) Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec naslednjih 6 mesecev po mesecu izgube pravice do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.
1.17 Sprememba okoliščin, uskladitev dodeljene denarne socialne pomoči in neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč
43. člen
(dolžnost in rok sporočanja sprememb)
(1) Upravičenec mora pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči izpolnjevati tudi ves čas prejemanja denarne socialne pomoči.
(2) Upravičenec je centru za socialno delo dolžan sporočiti vse dohodke in prejemke, prejete v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena, in dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, njeno višino in obdobje prejemanja.
(3) Upravičenec mora spremembe iz prejšnjega odstavka sporočiti pisno ali ustno na zapisnik v 8 dneh od dne, ko je zanje izvedel.
(4) Pristojni organ o spremembi odloči z ustrezno odločbo v roku 30 dni od dneva, ko je prejel predlog za spremembo.
44. člen
(način upoštevanja sprememb okoliščin)
(1) Če se v času vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremeni lastni dohodek upravičenca oziroma družine, se posamezni spremenjeni dohodki upoštevajo tako, da se na enak način kot za obdobje iz 20. člena tega zakona ugotavljajo za obdobje preteklih treh koledarskih mesecev, pri čemer se kot prvi koledarski mesec šteje mesec sprememb dohodka. Nespremenjeni dohodki, ugotovljeni v obdobju iz 20. člena tega zakona, se upoštevajo v že ugotovljeni oziroma enaki višini.
(2) V primeru drugega posameznega spremenjenega dejstva ali okoliščine, ki vpliva na pravico do denarne socialne pomoči, se ponovno ugotavlja le posamezno spremenjeno dejstvo oziroma okoliščina.
(3) V primeru iz 3. in 4. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona se za spremembo okoliščin šteje dan, s katerim se brezposelna oseba preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci iskalcev zaposlitve.
45. člen
(postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči)
(1) Pristojni organ lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ker upravičenec ni bil upravičen do denarne socialne pomoči ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali ni pravočasno sporočil podatkov in ravnal po 43. členu tega zakona ali je sporočil neresnične podatke ali zaradi drugih razlogov. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč, in ugotovi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči ali določi drugo višino denarne socialne pomoči ali določi drugo obdobje prejemanja denarne socialne pomoči.
(2) O spremembah iz prejšnjega odstavka odloči pristojni organ s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu okoliščin.
(3) Če pristojni organ, ki odloča, ugotovi, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, to odločbo odpravi.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka polnoletni upravičenec šest mesecev po dnevu vročitve odločbe o neupravičenosti do denarne socialne pomoči ni upravičen do denarne socialne pomoči.
46. člen
(prejem dohodka za isto obdobje, kot je bila osebi dodeljena denarna socialna pomoč)
(1) Pristojni organ lahko v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena.
(2) Upravičenec je pristojnemu centru za socialno delo prejem novega dohodka dolžan sporočiti pisno ali ustno na zapisnik v roku 8 dni od prejema dohodka.
(3) Pristojni organ odpravi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek.
47. člen
(način uskladitve denarne socialne pomoči)
(1) Višina dodeljene denarne socialne pomoči se v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, tako da se višina dodeljene denarne socialne pomoči ustrezno zviša.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za višino dodeljene izredne denarne socialne pomoči kot posebno obliko denarne socialne pomoči.
48. člen
(vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči)
(1) Denarna socialna pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe pristojnega organa, ki je bila na podlagi 45. in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena, je v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in jo je upravičenec dolžan vrniti.
(2) Pristojni organ odloči o vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči v primeru odprave ali razveljavitve odločbe iz prejšnjega odstavka v istem postopku.
(3) Neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč je upravičenec dolžan vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo in upravičenec skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Odlog plačila se lahko dogovori največ za čas treh let. V času odloga obresti ne tečejo. Upravičenec je dolžan centru za socialno delo v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Če upravičenec zamudi s plačilom obroka, je dolžan plačati zakonite zamudne obresti.
(5) Ministrstvo lahko na predlog upravičenca po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njegov dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po zakonu, ki ureja davčni postopek, izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis ali delni odpis, ki mora vsebovati podatke o lastništvu premoženja, prihrankih in dohodkih upravičenca in njegovih družinskih članov, upravičenec vloži pri centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov iz svojih evidenc in podatkov iz evidenc drugih organov ter predloženih dokazov upravičenca poda mnenje in ga skupaj z vlogo v roku 20 dni od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.
III. VARSTVENI DODATEK
(1) Zaradi zagotovitve socialne varnosti imajo pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in:
1. so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali
2. katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pravico do varstvenega dodatka, če ga ne prejemajo po drugih predpisih in če izpolnjujejo ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
50. člen
(merila za določitev višine minimalnega dohodka za varstveni dodatek)
(1) Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona določi na enak način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
(2) Osebi iz prejšnjega člena, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali starejša od 63 let ženska oziroma 65 let moški in pri kateri ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek;
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.
(1) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(2) Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in ima lastni dohodek, se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada tej osebi, in njenim lastnim dohodkom.
(3) Višina varstvenega dodatka za osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in se nahaja v družini, se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se višina varstvenega dodatka za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile upravičene ter izpolnjujejo pogoje iz 49. člena tega zakona, določi v višini:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek;
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.
52. člen
(smiselna uporaba določb, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči)
Pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja in prihrankov, dodeljevanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, spremembo okoliščin, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost ter neupravičenim prejetjem varstvenega dodatka, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.
53. člen
(ugotavljanje trajne nezmožnosti za delo in trajne nezaposljivosti)
Trajno nezmožnost za delo v postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, trajno nezaposljivost pa ugotavlja rehabilitacijska komisija oziroma izvajalec zaposlitvene rehabilitacije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drug ustrezen organ, po predpisih, ki urejajo status invalidov.
IV. FINANCIRANJE
54. člen
(financiranje)
Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek se financirata iz proračuna Republike Slovenije.
V. NADZOR
55. člen
(splošna določba)
(1) Finančni in inšpekcijski nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja ministrstvo.
(2) Upravni nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku, delovnem času, uradnih urah, poslovanju s strankami, poslovanju z dokumentarnim gradivom in zagotavljanjem javnosti delovanja centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu izvaja upravna inšpekcija.
56. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor iz prejšnjega člena obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance.
57. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor po tem zakonu organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo.
(2) Inšpekcijske nadzore po tem zakonu izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci ali delavke (v nadaljnjem besedilu: delavci) s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:
- zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka,
- strokovnostjo in kakovostjo dela,
- vodenjem dokumentacije in poročanjem,
- ustreznostjo strokovnih postopkov,
- ugotovljenim dejanskim stanjem.
(4) Za izvajanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
VI. ZBIRKA PODATKOV
58. člen
(uporaba zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov)
(1) Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.
(2) Podatki, ki so davčna tajnost, se obdelujejo tako, kot določa zakon, ki ureja davčni postopek.
59. člen
(namen vodenja)
Za potrebe odločanja o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku, ki zajema celotni nacionalni sistem socialnega varstva in predstavlja enotno zbirko podatkov.
60. člen
(vsebina)
(1) Zbirka podatkov iz prejšnjega člena vsebuje naslednje skupine podatkov o posamezniku, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu in ki so potrebni za dosego namena iz prejšnjega člena:
1. osebno ime,
2. prebivališče,
3. državljanstvo,
4. EMŠO,
5. davčno številko,
6. številko transakcijskega računa,
7. podatke o dovoljenju za prebivanje tujca ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujec),
8. podatke o družinskih članih in podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja,
9. podatke o gospodinjstvu in članih gospodinjstva,
10. podatke o vrsti življenjske skupnosti,
11. podatke o šolanju in zaposlitvenem ter drugem statusu,
12. podatke o roditeljski pravici, poslovni sposobnosti, skrbništvu in smrti,
13. podatke o vključenosti in pravicah iz sistema socialnih zavarovanj,
14. podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti,
15. podatke o plačah ter drugih dohodkih in prejemkih,
16. podatke o premoženju oziroma premoženjskem stanju in njegovem gibanju,
17. podatke o udeležbi v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,
18. podatke o davčnih obveznostih,
19. podatke o stanju izvršilnih postopkov v zvezi s preživninami,
20. podatke o prostostnih kaznih in vzgojnih ukrepih v teku,
21. podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva,
22. podatke o stanovanjskih in bivalnih pogojih,
23. podatke o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter
24. podatke o soglasju k odpisu dolga, ki ga poda ministrstvo, pristojno za finance, in o odpisu dolga.
(2) O zakonitem zastopniku ali zakoniti zastopnici (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) posameznika, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, zbirka podatkov vsebuje osebne podatke iz 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka.
61. člen
(upravljavci)
(1) Zbirko podatkov iz 59. člena tega zakona vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo (upravljavci zbirk podatkov) in ministrstvo.
(2) Ministrstvo obdeluje osebne podatke iz zbirke podatkov iz 59. člena tega zakona z enako vsebino kot centri za socialno delo ter je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo.
62. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Podatki iz 60. člena tega zakona se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za njegove družinske člane iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Posameznik, na katerega se nanaša pravica po tem zakonu, ali njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, o katerih center za socialno delo vodi zbirke podatkov.
(2) Ministrstvo in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. Ministrstva za notranje zadeve – podatke o osebi iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, naslov za vročanje, zakonski stan, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter prenehanje tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter prenehanje tega ukrepa, datum smrti, podatke o izdanem dovoljenju za prebivanje tujca, serijska številka dovoljenja, vrsta dovoljenja, razlog in namen izdaje, datum izdaje in rok veljavnosti, podatek o tem, ali je dovoljenje za prebivanje veljavno oziroma ali je prenehalo veljati), podatke o gospodinjstvu iz evidence gospodinjstev (osebno ime in EMŠO oseb v skupnem gospodinjstvu, podatek o nosilcu gospodinjstva in razmerju do nosilca gospodinjstva) ter podatke o lastništvu vozila in o vozilu iz evidence registriranih vozil (datum prve registracije vozila, podatki o lastniku, podatki o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila, podatki o vozilu),
2. Ministrstva za obrambo – podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila izplačanega dohodka na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka,
3. Ministrstva za šolstvo in šport oziroma Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo oziroma izvajalcev vzgojne, izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (naziv vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje šole),
4. Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – podatke o vključenosti študentov ali študentk v izobraževalne programe (naziv fakultete),
5. centrov za socialno delo – podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila porodniškega nadomestila, očetovskega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka, posvojiteljskega nadomestila, starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo, delnega izplačila za izgubljeni dohodek, oprostitvah pri plačilu storitev in o plačilih družinskemu pomočniku, plačilu dela rejniku in preživnin,
6. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih ali zavarovankah (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času), in uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (vrsti, višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o višini, datumu izplačila in datumu upravičenosti do dodatka za tujo nego in pomoč ter nadomestila za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
7. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje), podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja iz evidence zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja ter podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, iz prejšnje točke,
8. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb: datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave v evidenco in odjave iz nje ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, datumu upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb, podatke o višini, datumu upravičenosti, datumu izplačila in razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve: datum prijave v evidenco in odjave iz nje ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci, iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive: podatke, ki se nanašajo na ugotovitev začasne nezaposljivosti (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije) in ki se nanašajo na predvideno trajanje začasne nezaposljivosti,
9. Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije – iz evidence o nadomestilih preživnine: podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila nadomestil preživnine, iz evidence iz naslova insolventnosti delodajalca: podatke o izplačilih v primeru insolventnosti delodajalca,
10. Davčni upravi republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: DURS) – v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o obdavčljivih dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter podatke o vzdrževanih družinskih članih vlagatelja, podatke o številkah TRR oseb v tujini,
11. Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke o vrednosti nepremičnin (posplošena tržna vrednost po predpisu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin iz registra nepremičnin), podatke o vrsti nepremičnine (dejanska raba parcele iz zemljiškega katastra, dejanska raba stavb in delov stavb iz katastra stavb),
12. upravnih enot – podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačil materialnih pravic po predpisih o vojnih veteranih, žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidih (veteranski dodatek, invalidski dodatek, družinski dodatek),
13. Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij – podatke o začetku in izteku prestajanja kazni zapora za osebo na prestajanju kazni zapora ter podatke o začetku in izteku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom za mladoletnike,
14. Uprave Republike Slovenije za pomorstvo – podatke o lastništvu vodnih plovil posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu ter o vodnem plovilu,
15. okrajnih sodišč – podatke o lastništvu nepremičnin posamezne osebe,
16. Klirinško depotne družbe – računalniški izpis podatkov, vpisanih v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posameznega imetnika ali imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev,
17. Slovenskega informacijskega sistema bonitet (SISBON) – podatke o vrsti posla (osebni računi z odobrenim izrednim limitom, izredni limit, posojila, kreditne kartice, poroštva drugim, druge terjatve), datum sklenitve posla, oznaka valute, znesek ob odobritvi, znesek anuitete ali obroka, vrsta anuitete ali obroka, odplačilna doba v mesecih, podatki o moratoriju, podatke o poslovnih dogodkih, ki vplivajo na potek posla (odplačilo dolga, predčasno odplačilo, sprememba odplačilne dobe, sprememba obroka), podatke o poslovnih dogodkih, ki niso v skladu s pogodbo (odpoved posla zaradi neplačila dolga, neplačan zapadli dolg, blokiranje, deblokiranje),
18. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali zasebnice (v nadaljnjem besedilu: zasebnik) ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), višini dobička zasebnikov ali zasebnic (v nadaljnjem besedilu: zasebniki) in pravnih oseb, podatke o številki transakcijskega računa oseb in nazivu izvajalca plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun, podatke o prejemkih oseb na transakcijskih računih, podatke o depozitih na transakcijskih računih,
19. Kapitalske družbe – podatke o višinah pokojninskih rent in odkupnih vrednosti, izplačanih v skladu z zakonom, ki ureja prvi pokojninski sklad Republike Slovenije in preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb,
20. Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja in drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti – podatke o zdravstvenem stanju (podatke o duševnem zdravju in o odvisnosti) oziroma invalidnosti (stopnja),
21. lokalnih skupnosti – podatke o subvencijah, ki jih za opravljanje dejavnosti dodeljujejo lokalne skupnosti (vrsta, višina in datum upravičenosti) in podatke o pomočeh lokalnih skupnosti (vrsta, višina in datum upravičenosti),
22. sodnega in poslovnega registra – podatke o udeležbi posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu v gospodarskih družbah in drugih poslovnih subjektih,
23. kreditnih institucij – podatke o prometu na transakcijskih računih, podatke o višini sredstev na varčevalnih računih, podatke o višini depozitov, podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu,
24. družb za upravljanje – podatke iz registra investicijskih kuponov, podatke o lastništvu investicijskih kuponov posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o knjigovodski vrednosti enote premoženja oziroma čisti vrednosti sredstev, podatke o nazivu in številu,
25. borzno posredniških hiš – podatke o premoženjskih pravicah iz poddepoja finančnih instrumentov posameznika in njegovih družinskih članov po tem zakonu, o lastništvu, vrednosti enote premoženja, podatke o nazivu in številu.
(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
(4) Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih prejemkov vsebuje opozorilo vlagatelju, da lahko pristojni organ za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobiva vse potrebne podatke, ki se štejejo za davčno tajnost.
(5) Ministrstvo lahko zbirko podatkov iz 59. člena tega zakona na način in pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakon, ki ureja davčni postopek, poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena.
63. člen
(obdelovanje podatkov)
(1) Ministrstvo in centri za socialno delo lahko osebne podatke, ki se vodijo v zbirki podatkov iz 59. člena tega zakona, in podatke, ki jih pridobivajo od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena, obdelujejo samo za potrebe postopka odločanja in vodenja evidenc po tem zakonu, ministrstvo pa tudi za izvajanje centralnega izplačila, izvrševanje nadzora, spremljanje stanja, analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene. Uslužbenci ali uslužbenke ministrstva in centrov za socialno delo lahko dostopajo le do tistih osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje njihovih delovnih nalog.
(2) Ministrstvo lahko kot upravljavec centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku primerja osebne podatke, pridobljene iz različnih virov, z namenom nadzora nad dodeljevanjem pravice do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka ter ugotovitve posreduje pristojnemu centru za socialno delo, ki sproži postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po uradni dolžnosti v skladu s tem zakonom.
(3) Inštitut za socialno varstvo brezplačno pridobiva podatke iz zbirke podatkov upravljavca centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku in od centrov za socialno delo in jih uporablja za analize ter znanstvenoraziskovalne in statistične namene v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov.
(4) Ministrstvo, DURS-u za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, na zahtevo v elektronski obliki posreduje podatke o osebah, ki so jim bile priznane pravice iz prvega člena tega zakona, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice. DURS-u se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke. DURS v zahtevi za posredovanje podatkov ali ob neposrednem elektronskem vpogledu v navedene podatke navede osebno ime in EMŠO osebe, katere podatke zahteva.
(5) Ministrstvo, Carinskemu uradu Republike Slovenije za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, po uradni dolžnosti v primeru izvršilnih postopkov po predpisih, ki urejajo splošni upravni postopek, posreduje podatke o osebah, ki so dolžne vrniti neupravičeno prejeta sredstva iz naslova denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka.
(6) Ministrstvu, pristojnem za finance, ministrstvo za potrebe ugotovitve in presoje dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za odločanje v postopkih iz njegove z zakonom predpisane pristojnosti, brezplačno po uradni dolžnosti posreduje podatke iz zbirke podatkov upravljavca centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku, ki jih potrebuje za izdajo soglasja za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejetih denarnih socialnih pomoči ter varstvenega dodatka, in sicer osebno ime, EMŠO te osebe, podatek o vrsti te pravice, podatek o višini zneska priznane pravice in obdobju priznanja te pravice, višino obresti od zneska neupravičeno prejete denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka do dne podaje predloga za soglasje k odpisu zneska neupravičeno prejete pravice, ter drugih socialno ekonomskih okoliščinah, ki vplivajo na odpis. Ministrstvu, pristojnem za finance, se omogoči tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke.
(7) Za potrebe uveljavljanja terjatev iz naslova denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka v zapuščinskih postopkih lahko pristojni organi, ki zbirajo podatke za potrebe tega postopka in ga vodijo, brezplačno pridobivajo podatke iz zbirke podatkov upravljavca centralne zbirke podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenem dodatku.
64. člen
(hramba in arhiv)
(1) Osebni podatki in dokumenti iz prvega odstavka 60. člena tega zakona se hranijo pet let po prenehanju pravice.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka se podatki in dokumenti arhivirajo, razen če ni z zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.
65. člen
(podzakonski akt)
Podrobnejša navodila o obliki obdelave podatkov in pravicah dostopa do zbirke podatkov iz 59. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66. člen
(način rešitve nezaključenih postopkov za pridobitev denarne socialne pomoči, nadomestila za invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči pristojni center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 03/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep; v nadaljnjem besedilu: ZSV).
(2) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/1983; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči pristojni center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedenih pravic do začetka uporabe tega zakona po ZDVDTP.
(3) Če upravičenci iz tega člena vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjih odstavkov, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
67. člen
(dolžnost izdaje novih odločb)
(1) Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdati ustrezne odločbe.
(2) Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka izda odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana pravica iz prejšnjega odstavka in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
68. člen
(izredna denarna socialna pomoč)
Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči, ki mu je bila izredna denarna socialna pomoč priznana pred začetkom uporabe tega zakona, mora dokazila o porabi sredstev predložiti v roku iz 31.c člena ZSV. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz 31.c člena ZSV, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči po tem zakonu 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči po ZSV.
69. člen
(prenos varstvenega dodatka, državne pokojnine, nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč ter dolžnost izdaje novih odločb)
(1) Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti, ali prejemniki ali prejemnice varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08, v nadaljnjem besedilu: ZVarDod), državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(2) V postopku, izvedenem po prejšnjem odstavku, izda center za socialno delo odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1 oziroma pravice do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo od 1. januarja 2011 prizna ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odloči, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(3) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije prenese iz lastnih zbirk ministrstvu osebne in druge podatke, potrebne za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka, v roku enega meseca pred začetkom uporabe tega zakona. O prenosu podatkov in pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ-1 v sistem socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu v istem roku obvesti upravičence do teh pravic.
(4) Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine, do varstvenega dodatka ali do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč, se te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(5) Sredstva, izplačana na podlagi prejšnjega odstavka, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi odločbe iz drugega odstavka tega člena upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.
70. člen
(način rešitve nezaključenih postopkov za pridobitev državne pokojnine in varstvenega dodatka)
(1) V postopkih ugotavljanja upravičenosti do državne pokojnine po ZPIZ-1 in do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi vloženih zahtevkov, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se odloča o obstoju pravice za obdobje do začetka uporabe tega zakona pod pogoji in na način, določen z ZPIZ-1 in ZVarDod.
(2) Če upravičenci iz prejšnjega odstavka vlogo za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu vložijo v roku dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, se jim pravica do teh prejemkov prizna z dnem začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
71. člen
(začasna in glavna odločba)
(1) V primerih iz sedmega odstavka 72. člena tega zakona lahko center za socialno delo izda začasno odločbo na podlagi podatkov, znanih do dneva izdaje odločbe. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna.
(2) Začasno odločbo lahko center za socialno delo razveljavi in nadomesti z glavno odločbo najpozneje v roku enega leta od dneva izdaje začasne odločbe. Če začasne odločbe ne razveljavi in nadomesti z glavno odločbo v tem roku, se šteje, da je začasna odločba glavna.
72. člen
(informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov)
(1) V primerih iz prvega odstavka 67. in iz drugega odstavka 69. člena tega zakona ima odločba obliko informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun).
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se vroča z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme.
(3) Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 67. člena in iz drugega odstavka 69. člena tega zakona na podlagi odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči po ZSV ali do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP ali do državne pokojnine po ZPIZ-1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga pristojni organ, oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član.
(4) Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka center za socialno delo za osebe iz 67. in 69. člena tega zakona in njihove družinske člane po tem zakonu, sestavi in odpremi informativni izračun, ki se šteje kot njihova vloga za socialno varstvene prejemke, če te osebe nanj v 15 dneh od vročitve ne vložijo ugovora. Če oseba iz tega odstavka na informativni izračun ne ugovarja, velja po poteku roka za vložitev ugovora informativni izračun za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se osebe iz tega odstavka odpovedale pritožbi.
(5) Če oseba iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, mora v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vložiti ugovor. Sestavni del ugovora oziroma vloge so tudi ustrezna dokazila.
(6) Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedenci ali izvedenke in ogledi. Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.
(7) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v tem roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če osebe, o pravicah katerih je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predložijo dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna.
(8) Če oseba iz četrtega odstavka tega člena ugovarja zoper informativni izračun, in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njeno vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu.
(9) V primerih iz petega in sedmega odstavka tega člena pristojni organ preveri navedbe osebe iz četrtega odstavka tega člena in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.
73. člen
(podatki v vlogi in informativnem izračunu)
(1) Informativni izračun oziroma vloga vsebujeta podatke, potrebne za odločanje o upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov oziroma izračun višine pravic, in podatke, potrebne za nadzor, osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičencev in njegovih družinskih članov po tem zakonu in drugih oseb, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic zastopajo upravičence in njihove družinske člane.
(2) Za potrebe odločanja po prejšnjem členu se kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona. Pristojni organ lahko pridobiva podatke, potrebne za izdajo informativnega izračuna, z dnem uveljavitve tega zakona.
74. člen
(izjema pri upoštevanju dohodka)
Ne glede na določbe 12. člena tega zakona se varstveni dodatek, državna pokojnina in nadomestilo za invalidnost, ki so bili izplačani v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, ne upoštevajo pri odločanju po tem zakonu.
75. člen
(domneva narave javnih sredstev)
Če upravičenec, ki je bil na dan 31. decembra 2010 upravičen do prejemkov po ZDVDTP in po ZVarDod ali do državne pokojnine po ZPIZ-1 ali do denarne socialne pomoči po ZSV, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po 31. decembru 2010 izplačana sredstva iz naslova ZDVTDP, ZVarDod, ZPIZ-1, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.
76. člen
(odlog uporabe)
(1) Do vzpostavitve zbirke podatkov iz drugega odstavka 24. člena tega zakona se kot premoženje po 1. točki prvega odstavka 24. člena tega zakona ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
(2) V prvem odstavku 26. člena tega zakona se 10. in 11. točka do začetka uporabe 12. in 13. točke prvega odstavka istega člena uporabljata tudi za dijake ali dijakinje.
(3) V prvem odstavku 26. člena tega zakona se 12. in 13. točka začneta uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
77. člen
(izključitev uporabe)
Četrti odstavek 45. člena tega zakona se ne uporablja v primerih, ko pristojni organ po začetku uporabe tega zakona odpravi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč pred začetkom uporabe tega zakona.
78. člen
(prevzem delavcev iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ministrstvo do 30. novembra 2010 skleneta sporazum o prevzemu delavcev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za izvajanje tega zakona.
79. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08).
80. člen
(črtanje določb Zakona o socialnem varstvu)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 03/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep) črtajo:
1. besedilo »ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati« v 3. členu,
2. besedilo »in denarne socialne pomoči« v 4. členu,
3. besedilo »in denarne socialne pomoči« v drugem odstavku 5. člena,
4. poglavje III. Denarna socialna pomoč,
5. osma alinea prvega odstavka 98. člena,
6. druga alinea drugega odstavka 110. člena,
7. besedilo »denarnih socialnih pomočeh in o drugih« in besedilo »in je upravljavec in vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje centralno zbirko podatkov o denarnih socialnih pomočeh, ki jih brezplačno pridobiva iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in vzdržujejo centri za socialno delo,« v drugem odstavku 112. člena,
8. drugi odstavek 113.a člena.
81. člen
(črtanje določb ostalih zakonov)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK) črtajo:
1. drugi odstavek 4. člena,
2. pojem Državna pokojnina v 8. členu,
3. besedi »državna pokojnina« v tretjem odstavku 186. člena,
4. III. poglavje Pravica do državne pokojnine z 59. členom in
5. četrta in peta alinea prvega odstavka 232. člena, ki pa se še uporabljata za obračun obveznosti državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leti 2010 in 2011.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) črtata:
1. enajsta alinea 3. člena in
2. besedilo »do varstvenega dodatka« v drugem odstavku 5. člena.
(3) Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00) črtata:
1. peta in šesta alinea 6. člena in
2. besedilo »in varstvenih dodatkov« v drugem odstavku 9. člena.
(4) Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83) črtajo:
1. tretja in četrta točka 3. člena
2. 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. člen
3. besedilo »Skupnost socialnega skrbstva Slovenije vodi evidenco uživalcev nadomestil.« v 14. členu.
82. člen
(prenehanje veljavnosti podzakonskih predpisov)
Z uveljavitvijo tega zakona prenehajo veljati:
1. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01, 71/01 – popr., 119/05 in 36/07),
2. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 64/01 in 42/07),
3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči (Uradni list RS, št. 39/07),
4. Pravilnik o obrazcih vloge za dodelitev denarnih socialnih pomoči in vrstah dokazov (Uradni list RS, št. 68/01, 69/01 – popr., 107/03 in 45/07),
5. Pravilnik o zbirki podatkov o denarnih socialnih pomočeh (Uradni list RS, št. 64/01),
6. Pravilnik o premoženju, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka (Uradni list RS, št. 25/01),
uporabljajo pa se do uveljavitve podzakonskih predpisov po tem zakonu, če niso v nasprotju s tem zakonom.
83. člen
(podzakonski predpisi po tem zakonu)
Podzakonski predpisi po tem zakonu morajo biti izdani do začetka uporabe tega zakona.
84. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2011.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Člen določa vsebino zakona. Zakon ureja pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka, upravičence po tem zakonu, pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, njuno višino, obdobje dodelitve, način usklajevanja in izplačevanja, postopek ugotavljanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, njegove posledice in način vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, financiranje, nadzor in zbirko podatkov.
K 2. členu:
Člen pojasnjuje pomen pojma denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Gre za pomoč oziroma dodatek, ki je namenjen tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.
K 3. členu:
Določen je osnovni pogoj, kdo je lahko upravičen do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. To so lahko le državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in imajo v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivališče. Navedeno predstavlja spremembo v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo, ki pogoja stalnega prebivališča za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje ni določala, s čimer se je državljane Republike Slovenije, za katere je določen tudi pogoj stalnega prebivališča, postavilo v neenak položaj. Ostale osebe lahko uveljavljajo omenjena socialno varstvena prejemka na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
K 4., 5. in 6. členu:
Povzeta so osnovna načela Priporočila Sveta EU o skupnih merilih glede zagotavljanja zadostnih virov in socialne pomoči v sistemih socialne varnosti: z denarno socialno pomočjo se upravičencu ob upoštevanju prebivališča in državljanstva zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom, z varstvenim dodatkom pa se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.); vsakdo je dolžan skrbeti zase in za svoje družinske člane; prejemnik denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela; pravica do denarne socialne pomoči je v razmerju do drugih pravic v sistemu socialne varnosti po svoji naravi pomožna in po vrstnem redu zadnja.
K 7. členu:
Določa upravičence do varstvenega dodatka. To so osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 65 let (moški) in od 63 let (ženske) in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, ugotovljenega na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
K 8. členu:
Ker se v mednarodnih primerjalnih študijah za dohodek oziroma višino sredstev, ki zadošča za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, uporablja izraz »minimum guaranteed income« se uporablja pojem »minimalni dohodek«. Višina izhaja iz Raziskave o minimalnih življenjskih stroških, ki jo je izdelala dr. Nada Stropnik s sodelavci z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Po tej raziskavi minimalni življenjski stroški v aprilu 2009 za odraslo osebo, ki živi sama, sicer znašajo 385,08 eura, vendar je kot osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma kot višina sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogoča preživetje samske odrasle osebe, predlagano 288,81 eura. Natančneje je višina osnovnega zneska minimalnega dohodka obrazložena v točki 1.2.4. Višina denarne socialne pomoči med razlogi za sprejem zakona.
V skladu z že omenjenim priporočilom Sveta EU, po katerem naj bo urejena možnost občasne revizije višine denarne socialne pomoči na osnovi kazalnikov, na osnovi katerih je višina tudi določena, je v tem členu predvideno tudi usklajevanje višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, in sicer v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 71/08). Ta zakon določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma višina denarne socialne pomoči v času prejemanja, glede na spremembo višine oziroma uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka, uskladi dvakrat letno, in sicer prvič v mesecu juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij–december preteklega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, s sklepom ministra, objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije. Zaradi načina dodeljevanja denarne socialne pomoči (in po novem tudi varstvenega dodatka), ki upravičencu pripada s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, je dodana dikcija, da se nov usklajeni osnovni znesek minimalnega dohodka uporablja od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi, kar omogoča, da se na novo usklajeni osnovni znesek minimalnega dohodka uporabi za vse vlagatelje, ki so vlogo vložili v istem obdobju, in tako ne pride do diskriminacije med njimi.
K 9. členu:
Ta člen določa krog oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, oziroma krog oseb, ki se štejejo v družino vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč, in temelji na dolžnosti preživljanja.
Dolžnost preživljanja urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05). V pripravi je Družinski zakonik, ki naj bi omenjene registrirane istospolne partnerske skupnosti odpravil in jih nadomestil s partnersko skupnostjo, ki se ne registrira, ampak sklene, in ki bo v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Upoštevajoč določbe navedenih zakonov o dolžnosti preživljanja med zakoncema, partnerjema v zunajzakonski skupnosti, o dolžnosti preživljanja otrok in dolžnosti preživljanja med partnerjema v registrirani istospolni partnerski skupnosti, se v krogu oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, načeloma upoštevajo zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali njegov partner dolžni preživljati po zakonu.
V družino se po tem zakonu šteje tudi odrasla oseba, ki jo je na podlagi zakona ali drugega pravnega naslova (v pretežnem delu) dolžan preživljati kateri od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja v višini minimalnega dohodka, kar je po predlagateljevem mnenju glede na dolžnost preživljanja pravilna rešitev.
V tretjem odstavku je določeno, kdaj se vlagatelj po tem zakonu šteje kot samska oseba, in sicer takrat, ko nima družinskih članov po tem zakonu (ni poročen oziroma ne živi v nobeni od prej navedenih partnerskih zvez in nima otrok) in oseba, ki se nahaja v institucionalnem varstvu (zaradi razbremenitve proračunov občin, ki so zavezanke za doplačilo oskrbe osebe, ki se nahaja v institucionalnem varstvu, predlagatelj predlaga, da so take osebe, kljub z institucionalnim varstvom zagotovljeno oskrbo, upravičene do denarne socialne pomoči v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka).
V četrtem odstavku je uzakonjena domneva obstoja zunajzakonske skupnosti. Za takšno skupnost gre, kadar to izjavi oseba sama in v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. ne obstajajo razlogi za neveljavnost zakonske zveze (16., 17., 18., 19. in 21. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – prostovoljnost, starost, sorodstveno razmerje…)
in
2. osebi
– imata prijavljeno isto stalno prebivališče ali
– imata prijavljeno isto začasno prebivališče ali
– imata na istem naslovu prijavljeno eden stalno, drugi začasno prebivališče ali
– če se jima je rodil skupni otrok ali sta ga posvojili ne glede na prijavo prebivališča (torej tudi, če imata prebivališče prijavljeno na različnih naslovih!) in ne gre za enostarševsko družino.
Navedena rešitev je predlagana zaradi preprečitve zlorab pri uveljavljanju pravic iz predloga zakona. Različni načini dokazovanja obstoja zunajzakonske skupnosti omogočajo pogoste zlorabe pri pridobivanju prejemkov, drugih pravic in ugodnosti. To na primer pomeni, da če partnerja zamolčita dejstvo, da živita v zunajzakonski skupnosti, za svojega otroka prejemata višje prejemke, kot, če bi sklenila zakonsko zvezo. To posledično vodi v neenak položaj otrok, ki živijo v družini, v kateri so starši sklenili zakonsko zvezo. Takšno stanje zasluži posebno obravnavo in je zaskrbljujoče, ne le z vidika neupravičenega siromašenja socialnih skladov, ampak tudi z vidika spoštovanja temeljnih načel pravne države, kot sta enakost pred zakonom oziroma enakopravnost, načelo socialne države ter pravičnosti.
Domneva pa je izpodbojna: upravičenec lahko dokaže, da ni tako. To lahko stori na različne načine – na primer z dokazovanjem, da med njim in drugo osebo ne more obstajati zunajzakonska skupnost, ker obstajajo zadržki za veljavnost zakonske zveze, ali z izjavami prič, ali pa se bo od stranke zahteval notarsko overjen podpis izjave, da z osebo, ki živi na istem naslovu, ni v razmerju zunajzakonske skupnosti. V praksi bi se to izvajalo tako, da bi center za socialno delo pridobil podatke o tem, ali je poleg vlagatelja vloge na istem naslovu prijavljena še kakšna oseba. Če bi se ugotovilo, da je na primer to poleg vlagateljice vloge, ki je otrokova mati, tudi otrokov oče, bi domnevali, da gre za zunajzakonsko skupnost. Stranko bi potem bodisi pozvali, naj se o tem izreče (spremeni, dopolni vlogo z ustreznimi dokazili), lahko pa bi se v zadevi glede na domnevo odločilo, domneva pa bi se lahko izpodbijala z morebitno pritožbo.
V sedmem odstavku je na novo določena definicija enostarševske družine, ki je za potrebe tega zakona skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne dobiva prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne dobiva (in je storil vse, kar je v njegovi moči, da jih lahko pridobi, na primer je vložil tožbo na izvršbo). Z navedenim smo želeli zajeti samo tiste otroke, ki po drugem od staršev, s katerim ne živijo ali pa je umrl ali je neznan, prejemkov za preživljanje ne prejemajo in je prag tveganja revščine take enostarševske družine zaradi tega višji. Ostali otroci lahko namreč po drugem roditelju, s katerim ne živijo ali pa je umrl, prejemajo preživnino, nadomestilo preživnine ali pa družinsko pokojnino in so zato na boljšem kot otroci, ki teh prejemkov ne prejemajo.
K 10. členu:
Iz različnih razlogov zakon iz družine izključuje osebe, ki so sicer med seboj v prej navedenih razmerjih, vendar imajo preživetje zagotovljeno na drug način. Zakon našteva tri različne primere, in sicer: otroke, ki so bili po razvezi zakonske zveze zaupani v vzgojo in varstvo drugemu roditelju, otroke in pastorke, ki se poročijo ali živijo v zunajzakonski skupnosti ali postanejo roditelji in skrbijo za otroka. Posebej pa izključuje tudi zakonca, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in se je začel postopek za razvezo zakonske zveze. Gre za primere, v katerih je bila vez z družino dejansko pretrgana, zato se te osebe po mnenju predlagatelja ne smejo šteti v družino in tako ne upoštevati pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
K 11. členu:
Pri ugotavljanju dohodkov na družinskega člana se zaradi delno oziroma v celoti zagotovljene osnovne oskrbe in s tem sredstev za preživetje ne upoštevajo osebe, ki so v institucionalnem varstvu oziroma v rejništvu in so delno (novost) oziroma v celoti oproščene plačila storitve. Te osebe imajo preživetje namreč zagotovljeno na drug način. Šteje se kot, da teh oseb ni v družini.
K 12. členu:
Zakon najprej postavi načelo, da se upoštevajo vsi dohodki in prejemki vlagatelja in vseh družinskih članov oziroma oseb, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Le na ta način se lahko ugotovi materialni položaj celotne družine, saj se denarna socialna pomoč dodeli za družino kot celoto.
Določitev dohodkov pa temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi samska oseba oziroma družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine ali ne, razen tistih, ki jih zakon posebej našteva in se zato ne upoštevajo v lastni dohodek samske osebe ali družine.
Tako se v dohodek načeloma štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po Zakonu o dohodnini in niso oproščeni plačila dohodnine (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08 in 20/09). Poleg teh pa zakona taksativno našteva tudi ostale dohodke, s katerimi posameznik ali družina razpolaga in so oproščeni plačila dohodnine. Zakon namreč zasleduje načelo, da je pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga, ne glede na to, ali so vir dohodnine ali ne.
Prejeta preživnina z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona se šteje v dohodek le do višine minimalnega dohodka, ki otrokom in pastorkom pripada, razen če upravičenec dokaže, da je ne prejema. Omejitev višine preživnine, ki se šteje v dohodek, je skladna z odločitvijo Ustavnega sodišča,9 da se ne sme posegati v pravico otroka do preživnine (točka 10 navedene odločbe) in da upoštevanje otrokove preživnine pri odločanju o denarni pomoči družini ni samo po sebi v neskladju z Ustavo ter da je treba oceniti, kolikšen del preživnine je namenjen zadovoljevanju skupnih potreb družine (točka 13 iste odločbe). Na enak način se upoštevajo nadomestila preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona (torej tudi v primeru družinske pokojnine).
____________________
9 Odločba US RS o razveljavitvi 27. člena ZSV (Uradni list RS, št. 21/06).
Če preživninski upravičenec dokaže, da preživnine in drugih sredstev, namenjenih preživljanju, ne prejema iz razlogov, na katere sam ne more vplivati, se ti kot dohodek ne upoštevajo. To dokazuje s predlogom za izvršbo, s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali sklepom o izvršbi ali dokazilom o neuspeli izvršbi ali potrdilom pristojnega ministrstva, da je začel teči postopek za izterjavo iz tujine, ali dokazilom, da je vložil tožbo za preživnino.
Upoštevajo se pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, ter dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, in drugi prejemki na področju obrambe in zaščite (prejemki pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, ki pomenijo nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, in dohodki za čas dejanskega opravljanja vojaške službe, dohodki za čas dejanskega opravljanja službe v Civilni zaščiti in dohodki, ki pomenijo nadomestilo za izgubljeni dohodek v primeru nepoklicnega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči); ti dohodki so obdavčljivi in se kot taki tudi upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Iz dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, so izvzeta le povračila stroškov.
Nagrada skrbniku in plačilo dela rejniku sta nedvomno dohodka teh oseb. Tu gre namreč za nagrado oziroma plačilo za »opravljeno delo« skrbnika oziroma rejnika. Ta sredstva v nasprotju s sredstvi za materialne stroške za rejenca niso namenjena zadovoljevanju rejenčevih (oziroma varovančevih) življenjskih potreb.
Ne upošteva pa se oskrbnina, ki jo prejme rejnik in je namenjena kritju stroškov rejenca. Rejnik namreč prejme oskrbnino, v katero so vključeni sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka. Vendar s temi sredstvi rejnik ne razpolaga, saj so namenjena kritju stroškov rejenca. Prav tako pa z njimi dejansko ne razpolaga matična družina rejenca, saj se nakažejo rejniku. Zato se oskrbnina, čeprav so starši še vedno dolžni preživljati svojega otroka in čeprav so njihovi stroški za otroka dejansko manjši, če je v rejništvu, kot dohodek ne upošteva.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki niso upravičeni do starševskega nadomestila (tj. nadomestila plače), in je torej namenjen delnemu preživljanju družine v prvem letu po rojstvu otroka.
Otroški dodatek je nenamenski transferni prejemek, ki zvišuje življenjsko raven družine z otroki.
Tudi varstveni dodatek k pokojnini po zakonodaji, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se dodeljuje z namenom zvišati življenjsko raven upokojencev. Isto nalogo, le da za drugo ciljno skupino, ima veteranski dodatek po Zakonu o vojnih veteranih.
Invalidnina, invalidski dodatek in dodatek za posebno invalidnost po Zakonu o vojnih invalidih in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb so prejemki, namenjeni preživljanju invalidnih oseb.
Poleg navedenega se upoštevajo tudi sredstva za nego in pomoč in za druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja. Ta sredstva se kot dohodek štejejo tistemu, ki skrbi za pomoči potrebno osebo, torej »oskrbovalcu«, in ne osebi, ki je do njih upravičena. Če »oskrbovalec« dokaže, da nego in pomoč nudi v drugačni vrednosti, se kot dohodek upošteva višina sredstev v tej vrednosti.
Subvencije, znižana plačila in prispevki oziroma oprostitve plačil se kot dohodek ne upoštevajo, čeprav je z njimi družini življenje olajšano, vendar pa družina z njimi dejansko ne razpolaga kot z dohodki, saj so namenjeni kritju določenih nujnih stroškov oziroma storitev.
Vendar pa se kot dohodki upoštevajo subvencije, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz dohodka iz: zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjskih pravic, kapitala, tako imenovane »dohodkovne« subvencije oziroma subvencije, ki so namenjene kritju izpada dohodka, saj navedeni dohodki zvišujejo življenjsko raven in omogočajo preživetje.
V dohodek se štejejo tudi pomoči v obliki denarnih sredstev (ne na primer paketi za prehrano, invalidski voziček, ipd. ter pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere bo organizacija ali ustanova določila namen porabe sredstev, ki ni enak preživetju), ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, ter pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, vendar le v višini, ki presega višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov. Gre namreč za sredstva, ki so namenjena preživetju in jih je zaradi same narave denarne socialne pomoči, tj. zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje, treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka posameznika ali družine oziroma pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Zaradi izenačenja z občinsko pomočjo, ki jo občine praviloma dodeljujejo v višini minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov, pa predlagatelj predlaga, da se te pomoči upoštevajo v lastni dohodek le v višini, ki presega višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov.
Prav tako se v lastni dohodek na novo štejejo dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela in zaposlovanje, oziroma prejemki, ki niso namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja, ter dodatek glede na dohodek k družini štipendista k Zoisovi štipendiji, saj gre za dohodek, ki je namenjen preživetju.
Vsi dohodki in prejemki, ki se upoštevajo, se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov. Zakon torej uzakonja neto princip, s čimer pokaže dejansko materialno sliko posamezne družine, saj upošteva dohodek, s katerim družina dejansko razpolaga.
K 13. členu:
Zakon v tem členu zaradi različnih razlogov določa povečanje lastnega dohodka, ugotovljenega po prejšnjem členu, in sicer predvsem v primeru, ko je življenjska raven vlagatelja oziroma upravičenca očitno različna od tiste, ki bi jo omogočal izkazani dohodek.
Tako zakon določa povečanje za fiktivno ugotovljen dohodek v višini posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, ki niso povezane s preživetjem, česar z razpoložljivimi sredstvi (prej: z lastnim dohodkom – v lastni dohodek se na primer nista štela otroški dodatek in štipendija, čeprav je posameznik ali družina s tema dohodkoma lahko krila določene stroške) ne bi zmogla.
Gre za plačila, ki so višja od lastnih dohodkov in so na primer namenjena plačilu življenjskega zavarovanja ipd., ali pa se ugotovi, da posameznik plačuje oziroma je plačal za določeno storitev ali blago, lastnega dohodka pa ne izkazuje.
K 14. členu:
V tem členu so določene izjeme v obratnem smislu kot v prejšnjem. Člen določa zmanjšanje lastnega dohodka. Tako se odštejejo preživninske obveznosti (njihova povprečna mesečna višina v obdobju iz 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina, torej ne izplačilo preživnine na podlagi izvršbe za nazaj oziroma iz naslova vračila sredstev preživninskemu skladu na podlagi izplačanega nadomestila preživnine), ki jih oseba izpolnjuje na podlagi izvršilnega pravnega naslova (na primer notarskega zapisa oziroma sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega na CSD pred spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih leta 2003), vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.
K 15. in 16. členu:
Zaradi povezave z določbami Zakona o dohodnini, ki se ves čas spreminja, sta pri ugotavljanju dohodka iz dejavnosti in kmetijske dejavnosti oziroma za izvajanje zakona predvidena dva podzakonska predpisa, ki ju izda minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju s pristojnim ministrom (za finance oziroma kmetijstvo); zaradi fiktivno odmerjenega katastrskega dohodka, zaradi katerega posamezniki presegajo z zakonom določeno dohodkovno mejo, čeprav zemlje zaradi osebnih lastnosti ne morejo obdelovati in tako dohodka dejansko nimajo, pa je centrom za socialno delo dana možnost, da v zakonsko določenih okvirih štejejo, da takega dohodka ni (na primer zaradi starosti, bolezni, invalidnosti, neobdelanega zemljišča in izčrpanih možnosti pridobivanja dohodka). Določeno je tudi, da se starost nad 63 let za ženske in nad 65. let za moške (prej: 63 let) šteje za utemeljen razlog uveljavljanja nezmožnosti obdelovanja zemljišča. Predlagatelj predloga zakona namreč meni, da starost med 60. in 65. letom glede na podaljševanje življenjske dobe posameznikov ni ovira za delo, in se zato omenjena starost navezuje na upokojitveno starost v skladu z novo pokojninsko reformo
Pri tem je kot možni vir dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup na prvem mestu naveden Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije, katerega osnovna naloga je gospodariti s temi zemljišči, ki so last Republike Slovenije ali njegova last. Če dogovor med upravičencem in omenjenim skladom o prodaji ali oddaji zemljišča ni sklenjen, je še vedno možna prodaja ali oddaja v najem ali zakup drugi pravni ali fizični osebi, s čimer upravičenec pridobiva dohodke, zato do denarne socialne pomoči ni upravičen ali je upravičen v nižjem znesku.
Zakon posebej ureja tudi primer, ko je posameznik dejavnost šele začel opravljati ali če je njegov dohodek iz dejavnosti nižji od bruto minimalne plače. V tem primeru se predvideva, da razpolaga vsaj z dohodkom v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače (550,61 evra).
Zakon ureja tudi izjemo od tega določila v primeru, ko je upravičenec do denarne socialne pomoči vključen v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in je prijavljen pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb. Takrat se mesečni katastrski dohodek, mesečna pavšalna ocena dohodka na panj in mesečni drugi dohodek v njegov dohodek štejejo tako, da se šteje ena dvanajstina njihovih letnih dohodkov, znanih na dan vložitve vloge, in torej ne 75 % bruto minimalne plače.
K 17. členu:
Določena je posebnost pri ugotavljanju dohodkov za osebe, ki so poročene ali živijo v zunajzakonski skupnosti in ki so jih še vedno dolžni preživljati njihovi starši. V njihov lastni dohodek se namreč šteje preživnina, ki jo prejemajo na podlagi izvršljivega pravnega naslova. Če višina preživnine ni določena z izvršljivim pravnim naslovom, se tem osebam v lastni dohodek šteje preživnina v višini dejansko prejetih sredstev.
Na novo je določena dolžnost osebe, ki je upravičena do preživnine na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali dogovora, da mora, če višina preživnine ali dejansko prejeta preživnina ne dosega višine minimalnega dohodka, ki bi posamezniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, dokazati, da mu preživninski zavezanec oziroma zavezanci v skladu z njegovo oziroma njihovo zmožnostjo preživnine ne more oziroma morejo izplačevati v višji višini oziroma, da je za uveljavljanje pravice do preživnine v višini minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, vložil ustrezno pravno sredstvo. Če navedena oseba tega ne stori, je na njeni strani podan krivdni razlog, in ni upravičena do denarne socialne pomoči.
V četrtem odstavku je določena pravica centra za socialno delo, da pozove starše k sklenitvi oziroma izvrševanju dogovora oziroma sporazuma o preživljanju, če ugotovi, da k preživljanju oseb iz prvega odstavka tega člena ne prispevajo.
Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v letu 2004 je spremenila tudi možnost dogovora o preživnini, ki so ga preživninski upravičenci in zavezanci po prejšnji ureditvi sklepali pred centrom za socialno delo, in ga nadomestila s sporazumom v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Navedena določila tega člena tako pomenijo uskladitev z novo zakonodajo, hkrati pa upoštevajo tudi dogovore o preživljanju, sklenjene pred njeno uveljavitvijo.
K 18. členu:
Določa ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, če posamezni družinski član ni upravičenec do denarne socialne pomoči, ker nima prijavljenega stalnega prebivališča v RS oziroma kot tujec nima dovoljenja za stalno prebivanje in stalnega prebivališča v državi (3. člen predloga zakona). Zato do denarne socialne pomoči ni upravičen, zaradi dolžnosti preživljanja med njim in njegovimi družinskimi člani oziroma do njih pa je družinskim članom, ki do denarne socialne pomoči so upravičeni, pri njihovem dohodku treba upoštevati tudi preživnino, njemu pa zagotoviti preživetje.
K 19. členu:
Če je upravičenca dolžna preživljati druga oseba, ki svoje dolžnosti ne opravlja, jo center za socialno delo s soglasjem upravičenca pozove k sklenitvi dogovora o preživljanju ali izvrševanju sporazuma, če pa upravičenec to možnost zavrača, se njegova nepripravljenost šteje kot razlog, zaradi katerega ni upravičen do denarne socialne pomoči.
K 20., 21., 22. in 23. členu:
Ti členi vsebujejo obrazložitev posameznih vrst dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine oziroma upravičenosti do denarne socialne pomoči, in natančno določajo način njihovega upoštevanja glede na trajnost oziroma čas prejemanja ter glede na začetek prejemanja oziroma prenehanje prejemanja periodičnega dohodka.
Tako ta zakon razlikuje med periodičnimi, priložnostnimi in občasnimi, neperiodičnimi dohodki, ki se vsi upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov, torej v neto višini.
Periodični dohodki so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih oziroma podobnih zneskih v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih. Priložnostni dohodki so dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge za denarno socialno pomoč za opravljeno delo, največ dvakrat, dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa in dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost – prejemki dijakov, študentov, udeležencev izobraževanje odraslih, prejetih po pooblaščenih organizacijah oziroma delodajalcih, ki na podlagi koncesijske pogodbe posredujejo občasna in začasna dela, prejemki upokojencev, brezposelnih oseb na podlagi dela z zakonsko omejenim obsegom ur in plačanimi prispevki za socialno varnost. Občasni, neperiodični dohodki pa so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.
V zvezi z načinom upoštevanja omenjenih dohodkov velja osnovno načelo, da se upošteva obdobje zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, saj se predpostavlja, da jih bo upravičenec prejemal tudi v bodoče (periodične dohodke) oziroma je določeno vsoto lahko privarčeval (priložnostni dohodki), oziroma obdobje zadnjih dvanajstih mesecev za občasne dohodke (če so bili prejeti v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona (prej: v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov); če so bili prejeti v obdobju treh do dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, se upoštevajo v 1/12, vendar le, če dosegajo ali presegajo višino 13.862,88 evra; če pa so bili prejeti pred več kot dvanajstimi meseci pred mesecem vložitve vloge, pa lahko center za socialno delo v skladu s prostim preudarkom presodi, ali so ti dohodki v takšni višini, da bi si posameznik z njimi lahko zagotovil preživetje še v času, ko vlaga vlogo za denarno socialno pomoč). Šele na podlagi teh dohodkov je namreč mogoče ugotoviti, kakšno materialno stanje bo imel posameznik oziroma družina v prihodnosti oziroma med obdobjem prejemanja denarne socialne pomoči.
Ne glede na druga določila tega zakona se priložnostni dohodki, ki jih je upravičenec prejel za opravljeno delo največ dvakrat in ki niso dohodki iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila oseba s statusom študenta ali dijaka ali statusom brezposelne osebe po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ali s statusom upokojenca, prejeti v obdobju zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge upoštevajo v višini, kolikor povprečno mesečno presegajo 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je po predlagateljevem mnenju glede na naravo dohodka, ki ni periodična, pravilna rešitev. S tem se posameznik, ki je prejel tak dohodek in na ta način aktivno rešuje svojo socialno stisko, postavi v enak položaj kot druga odrasla oseba v družini, ki je upravičena do dodatka za aktivnost v obsegu nad 128 ur mesečno.
Na novo je določeno tudi, da se ne glede na druga določila tega zakona dohodki iz naslova priložnostnega dela, prejeti v obdobju zadnjih treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino tega dohodka (zaradi jasnosti besedila člena) in:
– 0,38 osnovnega zneska minimalnega dohodka, za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila oseba s statusom študenta ali dijaka ali statusom brezposelne osebe po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – s tem se tak posameznik, ki je prejel tak dohodek in na ta način aktivno rešuje svojo socialno stisko, postavi v podoben položaj kot druga odrasla oseba v družini, ki je upravičena do dodatka za aktivnost v obsegu nad 128 ur mesečno, hkrati se mu pa prizna še 10 odstotkov normiranih stroškov zaradi neplačanih stroškov prevoza in prehrane,
– 0,48 osnovnega zneska minimalnega dohodka, za dohodke iz naslova dela, ki se lahko v skladu z zakonom opravlja le v omejenem obsegu ur na letni ravni in od katerega se plačujejo prispevki za socialno varnost in ki ga je opravila upokojena oseba – s tem se tak posameznik, ki je prejel tak dohodek in na ta način aktivno rešuje svojo socialno stisko, postavi v podoben položaj kot druga odrasla oseba v družini, ki je upravičena do dodatka za aktivnost v obsegu nad 128 ur mesečno, poleg tega pa se mu prizna še 10 odstotkov normiranih stroškov zaradi neplačanih stroškov prevoza in prehrane ter 10 odstotkov zaradi tega, ker mu prispevki za socialno varnost, ki se odtegujejo od njegovega dela, ne prispevajo k povišanju pokojnine.
Omogočeno je tudi upoštevanje dejanskega materialnega stanja upravičenca, in sicer, če je upravičenec periodični dohodek nehal prejemati, ker je na primer nehal prejemati denarno nadomestilo za primer brezposelnosti po Zavodu RS za zaposlovanje, zakon določa, da se nadomestilo pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva, saj upravičenec v bodoče z njim ne bo več razpolagal. Predlog zakona v tem delu uvaja izboljšavo veljavne določbe, ki način ugotavljanja prenehanja prejemanja periodičnega dohodka ne veže več na obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, ampak na splošno na ugotovljeno dejansko stanje upravičenca. V praksi je namreč veljavna določba pomenila, da se za posameznika, ki je zadnje izplačilo denarnega nadomestila za primer brezposelnosti prejel v zadnjem mesecu pred mesecem vložitve vloge, čeprav je bilo iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da v mesecu vložitve vloge in v naslednjih mesecih novega periodičnega dohodka ne bo prejel oziroma prejemal, omenjena določba ne more uporabiti, saj je bilo iz obdobja zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge razvidno, da periodični dohodek še izkazuje in ga tako ni prenehal prejemati. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka bi tako bilo dokazano le, če omenjeni posameznik v zadnjem mesecu pred mesecem vložitve vloge denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne bi izkazoval. Navedeno pomeni tudi, da bi, glede na to, da denarna socialna pomoč upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, upravičenec tako bil brez vsakršnega dohodka kar dva meseca, kar pa ni v skladu z namenom denarne socialne pomoči. Predlagatelj predloga zakona zato predlaga, da se prenehanje prejemanja periodičnega dohodka ugotovi iz ugotovljenega dejanskega materialnega stanja upravičenca.
Če pa je upravičenec periodični dohodek šele začel prejemati, ker se je na primer zaposlil, zakon določa, da se kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
V primeru spremenjenih okoliščin pa ta zakon omogoča razveljavitev odločbe o dodelitvi denarne socialne pomoči (glej 44. in 45. člen predloga zakona), s čimer omogoča upoštevanje trenutnega oziroma spremenjenega materialnega stanja posameznika.
Zaradi možnosti zagotovitve podatkov o dohodkih, ki so navedeni v 12. členu predloga zakona, s strani Davčne uprave Republike Slovenije, je določeno, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka, kjer se upoštevajo dohodki na letni ravni, upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju lastnega dohodka, ker se upoštevajo dohodki za obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, pa se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov, iz obračunov davčnega odtegljaja.
K 24. členu:
Zaradi zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb upravičenca do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka se namreč smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči – glej 51. člen predloga zakona) se kot premoženje ne upoštevajo primerno stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik oziroma družina živi (ker ga potrebuje za prebivanje, sicer bi se njen socialni položaj poslabšal), vendar le do vrednosti primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, kar je po predlagateljevem mnenju glede na namen zakona (zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje in sredstev, ki so namenjena kritju življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti in ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot na primer stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) pravilno, premoženje, ki daje dohodke višje od bruto minimalne plače, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka (torej dohodke, ki zagotavljajo preživetje te osebe), nepogrešljivi predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe in glede na današnji način življenja (prevoz v šolo, vrtec, službo) nujno potrebni osebni avtomobil oziroma enosledno vozilo, vendar le do vrednosti 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar je po mnenju predlagatelja zakona primerna vrednost za osebni avtomobil srednjega cenovnega razreda), osebni avtomobil oziroma enosledno vozilo, prilagojeno za težko gibalno ovirane osebe, ne glede na njegovo vrednost (kar je po mnenju predlagatelja zakona glede na visoke vrednosti takih osebnih avtomobilov primerno), ter poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki se uporabljajo za pridobivanje dohodka iz dejavnosti oziroma pri njem, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezniku, če ne bi imel drugih dohodkov, ter premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (lizing).
V načelu je torej izvzeto premoženje, s katerim družina dejansko ne razpolaga iz različnih vzrokov, in sicer:
– ker ga potrebuje za prebivanje ali za opravljanje drugih nujnih opravil (prevoz na delo, v šolo, prevoz invalida, ne glede na vrednost osebnega avtomobila ali enoslednega vozila), sicer bi se njen položaj poslabšal,
– ker postane kapital družbe,
– ker z njim ni mogoče trgovati,
– ker je tako nepogrešljivo, da je izvzeto celo iz izvršbe, ali
– ker ga potrebuje za opravljanje dejavnosti.
Prav tako se kot premoženje ne upoštevajo sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj so navedena sredstva primarno namenjena zagotavljanju socialne varnosti posameznika po upokojitvi. V primeru, da se navedena sredstva na posameznikovo zahtevo predčasno izplačajo, se upoštevajo kot dohodek posameznika.
Če so upravičenci do denarne socialne pomoči (in po novem tudi varstvenega dodatka) lastniki večstanovanjske hiše, se ne šteje le stanovanje, v katerem dejansko prebivajo, ostala stanovanja (in drugi deli hiše) pa se upoštevajo.
V drugem odstavku istega člena je opredeljena vrednost primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri posameznik oziroma družina živi, in ki se upošteva kot premoženje po tem zakonu. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina tega stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.
K 25. členu:
Zakon v tem členu glede načina ugotavljanja prihrankov in premoženja (razen stanovanja in stanovanjske hiše, v kateri posameznik ali družina živi) po tem zakonu oziroma njegove vrednosti napotuje na izdajo podzakonskega akta.
K 26. členu:
Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju z zakonom določeno višino osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki omogoča preživetje samske odrasle osebe) določena po ekvivalenčni lestvici, določeni z upoštevanjem omenjene Raziskave o minimalnih življenjskih stroških IER. Predlog takšne lestvice utemeljuje tudi analiza revščine v Sloveniji, iz katere izhaja, da revščina najbolj prizadene samska gospodinjstva. Povzetki navedenih raziskav in analiz in razlogi za določitev lestvice, kakor je določena v predlogu zakona, so podrobneje obrazložene med razlogi za sprejem predlaganega zakona v točki 1.2.4.
Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04) je v letu 2004 uzakonila možnost skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze. Določba drugega odstavka tega člena določa razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka v tem primeru, pri čemer je upoštevan sorazmeren delež prispevka k skupnemu varstvu in vzgoji. Morebitna preživnina se upošteva na način: če je za otroka določena preživnina, se le-ta upošteva kot otrokov dohodek, roditelju, ki jo plačuje, pa se od njegovega dohodka odšteje. Če roditelj - zakoniti zastopnik v otrokovem imenu ne uveljavlja pravice do preživnine, je na njegovi strani podan krivdni razlog, zaradi katerega se mu denarna socialna pomoč ne dodeli (opustil je uveljavljanje pravice, ki bi lahko vplivala na socialni položaj družinskega člana), dodeli pa se otroku.
V tretjem in četrtem odstavku tega člena je določeno, kdo se šteje za prvo odraslo osebo v družini in kdo se šteje za prvo odraslo osebo, v kolikor družina ne obstaja, in sicer:
Kot prva odrasla oseba se šteje:
1. samska oseba,
2. mladoletna oseba brez staršev, razen v primerih iz četrte točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, in
3. polnoletna oseba, dokler so jo starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati in ki v življenjski skupnosti zaradi nasilja v družini, zaradi katerega so sproženi ali tečejo postopki v skladu s predpisi, ki urejajo nasilje v družini, ni več dejansko povezana z njimi.
Pojavljajo se namreč primeri mladoletnih otrok brez staršev (starši so umrli ali pa gre za begunce oziroma azilante, ki so v Sloveniji brez staršev) in brez sorodnikov, ki bi jih preživljali, ter brez sredstev za preživljanje, ki so lahko tako samostojni vlagatelji, ter primeri polnoletnih otrok, ki so jih starši v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, dolžni preživljati, vendar v življenjski skupnosti s starši zaradi nasilja v družini, zanemarjanja in podobno, niso več povezani. Z navedenim določilom bodo te osebe lahko ob izpolnjevanju vseh pogojev prejele denarno socialno pomoč v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma v višini razlike med tem zneskom in lastnim dohodkom, drugače bi se štele v družino svojih staršev in do denarne socialne pomoči ne bi bile upravičene ali bi bile lahko upravičene le do višine minimalnega dohodka, ki ga ta zakon določa za otroka.
Kot prva odrasla oseba v družini se:
1. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz prve točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih nobena nima statusa aktivne osebe ali imata obe status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči,
2. v primeru zakoncev oziroma oseb, ki živita v življenjski skupnosti iz prve točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, od katerih ima ena status aktivne osebe, šteje tista oseba, ki ima status aktivne osebe,
3. v primeru enostarševske družine, v kateri se nahaja družinski član iz drugega odstavka 9. člena tega zakona, šteje tista oseba, ki je starš
4. v primeru ostalih enostarševskih družin, tista oseba, ki je starš.
S tem določilom zasledujemo namen, da naj se osebi, ki ima status aktivne osebe, dodeli višji ponder od ostalih družinskih članov v družini, ki tega statusa nimajo.
V petem odstavku tega člena je določeno, kdo še šteje za naslednjo odraslo osebo v družini, in sicer se šteje polnoletna oseba, ki se po tem zakonu šteje v družino in ki ni otrok iz 10., 11., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena.
V šestem odstavku tega člena je določeno, kdo se šteje kot aktivna oseba, in sicer se šteje oseba, ki je zaposlena ali nezaposlena oziroma je zmožna za delo. Uvedba statusa aktivne osebe izhaja iz predloga, da naj se osebi, ki ima tak status, dodeli višji ponder od ostalih družinskih članov v družini oziroma status prve odrasle osebe v družini ter zaradi uvedbe varstvenega dodatka kot samostojne pravice in iz le-tega izhajajočega povečanja minimalnih dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, za 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona (glej obrazložitev k 49. do 53. členu).
V sedmem odstavku je natančno določen dodatek za aktivnost (loči od statusa aktivne osebe!), ki ga omenja prvi odstavek. Tako je dodatek za aktivnost dodatek k minimalnemu dohodku samske osebe oziroma posameznega družinskega člana, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo zaposlenih oseb, oseb, ki opravljajo dejavnost, ter oseb, ki so vključene v programe izboljšanja njihovih zaposlitvenih možnosti, ki niso izobraževalne narave.
Zaradi ohranjanja motivacije brezposelnih oseb za vključenost v programe izboljšanja njihovih zaposlitvenih možnosti (ki niso izobraževalne narave) in zaradi upoštevanja njihovih dohodkov, ki jih iz tega naslova prejemajo in ki niso namenjeni plačilu usposabljanja in izobraževanja, ampak stroškom preživetja, v njihov lastni dohodek, predlagatelj predloga zakona predlaga, da se njihov minimalni dohodek, ki bi jim pripadal, če ne bi imeli drugih dohodkov, poveča za dodatek za aktivnost.
Zapisana je tudi zakonska domneva, da se za osebe, ki opravljajo dejavnost, šteje, da so delovno aktivne v obsegu več kot 128 ur na mesec, razen, če se iz ustreznih dokazil ugotovi drugače, ter definicija oseb, ki opravljajo dejavnost (osebe, ki opravljajo katerokoli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo).
V primeru enostarševskih družin se zaradi večje stopnje tveganja revščine višina minimalnega dohodka za to družino za vsakega otroka, katerega drugi od staršev je umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema, poveča za 10 % osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona (torej, v kolikor ima vlagatelj dva otroka z omenjenim statusom, njegovi družini pripada povečanje za 20 %). Gre za spremembo v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo, ki za enostarševske družine določa povečanje za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. Predlagatelj predloga zakona meni, da je povečanje minimalnega dohodka za enostarševske družine za 10 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, glede na povišanje ponderja za otroka iz 0,3 na 0,7 oz. 0,6 (za enostarševsko družino z enim otrokom znaša skupaj 1,8), v primerjavi s skupnim ponderjem za odrasli par 1,5, primerno. Glej tudi obrazložitev k 9. členu tega zakona (zadnji odstavek).
K 27. členu:
V smislu ugotovitev primerjalno pravnega pregleda ureditev sistemov denarnih socialnih pomoči v državah EU (točka 2.2.) in osnovnega načela zagotavljanja sredstev za preživetje le tistemu, ki jo resnično potrebuje, je kot eden izmed razlogov za zavrnitev denarne socialne pomoči, kljub izkazanemu dohodku pod minimalnim dohodkom, navedeno premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, in prihranki, ki omogočajo preživetje (na novo: v višini nad 500 eurov za samsko osebo in nad 1.500 eurov za družino) v določeni višini v odvisnosti od osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je tudi podlaga za denarno socialno pomoč, in sicer 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oziroma 13.862,88 eurov.
Na novo sta določeni dve izjemi od zgornjega razloga za zavrnitev denarne socialne pomoči, kljub izkazanemu dohodku pod minimalnim dohodkom in premoženjem, ki se upošteva, vendar samo za primer lastništva in bivanja v stanovanju ali stanovanjski hiši, katere vrednost nad vrednostjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, določene po drugem odstavku 24. člena tega zakona, presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in sicer če:
1. v zadnjih 18 mesecih denarno socialno pomoč ni prejel ali jo je prejel največ 12 krat (gre za posameznika ali družino, ki se je le začasno znašla v socialni stiski, zato predlagatelj predlaga, da se ga oziroma je ne sili v prodajo ali oddajo tega stanovanja ali stanovanjske hiše v najem, vendar le določeno obdobje) ali
2. je v zadnjih 18 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot 12 krat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.
Z omenjenima izjemama bodo lahko tako omenjeni posamezniki in družine, ki živijo v stanovanju ali stanovanjski hiši in katere vrednost, nad vrednostjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, lahko upravičeni do denarne socialne pomoči, v kolikor bodo soglašali z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.
K 28. členu:
V drugem odstavku tega člena so podrobneje razgrajeni t.i. »krivdni« razlogi na strani upravičenca, zaradi katerih ne dosega minimalnega dohodka in zaradi katerih ni upravičen do denarne socialne pomoči, kar je izpolnitev načela dolžnosti skrbeti zase in za svoje družinske člane in pomožne narave denarne socialne pomoči. Pri teh razlogih je pri reševanju socialne problematike upoštevana aktivnost upravičenca pri iskanju zaposlitve, izobraževanju ali vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in s tem posredna vloga Zavoda RS za zaposlovanje.
Poleg tega se kot krivdni razlog šteje tudi:
– izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka iz razlogov, na katere je oseba lahko sama vplivala.
Sem sodijo študenti, ki zaradi neizpolnjevanja študijskih obveznosti niso več upravičeni do štipendije in preživljanja s strani staršev.
– odjava iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti zavarovanca, ki ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ki ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje
– razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve.
Sem sodijo dijaki oziroma študenti, ki se zaradi statusa ne morejo prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb in tako tudi niso dolžni izpolnjevati dolžnosti, kot jih imajo brezposelne osebe, zato v skladu s tem zakonu na njihovi strani iz tega razloga ni mogoče ugotoviti krivdnega razloga. Centri za socialno delo so za zadostitev pogoja aktivnosti pri iskanju zaposlitve s temi osebami sklepali pogodbo o aktivnem reševanju socialne problematike, v kateri so določili njihove obveznosti, izvrševanje katerih, je v praksi težko spremljati. Na strani Zavoda RS za zaposlovanje bo zato v skladu s spremembami na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti vzpostavljena evidenca iskalcev zaposlitve, ki bo vsebovala omenjene osebe in jim določila določene obveznosti, ki jih bodo morali izpolnjevati, drugače bodo iz le-te brisani.
– neuspešno opravljeno poskusno delo iz razlogov, zaradi katerih se odpove pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.
Naslednji krivdni razlogi so tudi: prestajanje zaporne kazni, nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovoru o preživljanju, neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov (npr. ne uveljavljanje pravice do preživnine ali otroškega dodatka).
V tretjem odstavku tega člena je določeno, da se zgoraj navedene osebe, na strani katerih je ugotovljen obstoj krivdnega razloga, pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ne upoštevajo, kar pomeni, da imajo ponder 0, upoštevajo pa se njihovi dohodki.
K 29. členu:
Možna je tudi izključitev obstoja zgoraj omenjenih krivdnih razlogov, in sicer:
– če upravičenec sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove problematike iz 35. člena tega zakona, s čimer pretrga vzročno zveza med vzrokom za nastanek krivdnega razloga in njegovo posledico ter je v skladu z načelom dolžnosti skrbeti zase in za svoje družinske člane in pomožne narave denarne socialne pomoči;
– če upravičenec redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom oziroma zaradi nasilja v družini, kar se po mnenju predlagatelja predloga zakona šteje kot utemeljen razlog za izključitev krivdnega razloga;
– če upravičenec skrbi za otroka ali za odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, ki se po tem zakonu šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča institucionalno varstvo po tem zakonu, s čimer se vzpodbuja skrb za družinskega člana, ki ni sposoben skrbeti zase, če tak način varstva tej osebi nadomešča institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu, kar osebi, ki bi jo sicer bilo potrebno namestiti v institucionalno varstvo, daje možnost, da čim dlje ostane v svojem življenjskem okolju.
K 30. členu:
Višina denarne socialne pomoči je kot posledica pregleda pravne ureditve v državah EU, zahtev EU in omenjene raziskave o minimalnih življenjskih stroških. Določi se tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje – od minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine – odšteje njen dohodek, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek).
K 31. členu:
Predlog zakona daje centrom za socialno delo in organu, ki odloča o pritožbah zoper odločbe o denarnih socialnih pomočeh, bolj usmerjeno možnost odločanja po diskrecijski pravici ne glede na ugotovljeno višino lastnega dohodka pri zniževanju denarne socialne pomoči, ki bi samski osebi oziroma družini pripadal glede na višino lastnega dohodka, kadar dejansko stanje kaže, da njihova socialna varnost ni tako ogrožena. Tako jim je zaradi pogostih primerov izkazanih lastnih dohodkov upravičenca oziroma družine, vendar popolnoma drugačnega načina življenja, zunanjega videza in drugih zunanjih znakov, da njihov socialni položaj ni ogrožen, dana možnost, da v skladu z usmeritvami zakona (zaradi pomoči drugih oseb, prebivanje na istem naslovu, kar v nekaterih primerih pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov, nastanitve v bolnišnici najmanj 30 dni, lastništva premoženja nad vrednostjo primernega stanovanja ali stanovanjske hiše oziroma prihrankov nad določeno višino) denarne socialne pomoči ne dodelijo ali jo dodelijo v nižjem znesku, kar sledi njenemu osnovnemu namenu – zagotavljanje preživetja.
Razlogi za nižanje denarne socialne pomoči in način njihovega ugotavljanja ter metodologija upoštevanja vrednosti osnovne oskrbe bodo natančno obrazloženi v novem podzakonskem predpisu, ki ga izda minister, pristojen za socialno varstvo.
Po veljavnem zakonu je v tem členu dodan odstavek, ki določa, da lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč samski osebi ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tudi samski osebi, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. V primeru nižanja se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov. Ta odstavek daje centru za socialno delo možnost odločanja po diskrecijski pravici tudi v primeru, ko posameznik živi na istem naslovu kot druge osebe, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživetje, saj prebivanje na istem naslovu v nekaterih primerih pomeni tudi porazdelitev nekaterih stroškov (npr. stroškov ogrevanja, elektrike, plina ipd.). Zato je predvidena možnost zmanjšanja denarne socialne pomoči na enako višino, kot jo zakon določa za drugo odraslo osebo v družini. Šteje se, da imajo druge osebe dovolj sredstev za preživljanje, če njihov dohodek presega »cenzus«, ki je po Zakonu o socialnem varstvu določen za dodelitev denarne socialne pomoči. V sistemu DSP je bilo namreč v zadnjih treh letih pred uvedbo omenjene novele v poprečju 20.000 prejemnikov DSP, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu oziroma so dejansko bivali z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu. Pri takšnih osebah se tako sedaj uporablja 30 % znižanje osnovnega zneska minimalnega dohodka. Stroški bivanja in prehrane so v takih primerih običajno nižji, saj se nekateri med njimi porazdelijo ali pa niso odvisni neposredno od števila oseb (vzdrževanje, ogrevanje, komunalne storitve, ipd.). Prisotne so tudi težave pri praktičnem ugotavljanju dejanskega stanja na področju samostojnega gospodinjstva, ki posredno omogočajo prikrito izkazovanje dejanskega stanja.
Tega odstavka predlog zakona ne omenja več, kar ne pomeni, da ga ukinja, saj bo zaradi boljše preglednosti določb zakona urejen v že omenjenem podzakonskem prepisu. Prav tako predlog zakona za samsko osebo med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeno pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki živi s starši, ter za samsko osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo in starejša od 65 let (moški) in 63 let (ženske), ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, uveljavlja avtomatično 30 % znižanje minimalnega dohodka, ki tej osebi pripada. Razlog je enak, kot je naveden zgoraj.
K 32. členu:
Kot dodatek k denarni socialni pomoči je predviden dodatek za pomoč in postrežbo, ki je vedno namenjen istemu krogu oseb – osebam, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti (in ne več tudi, ki so nezmožne za delo) za opravljanje osnovnih življenjskih potreb potrebujejo nujno pomoč druge osebe in ne prejemajo dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, s čimer so jim zagotovljene enake možnosti vključevanja v družbo.
Dodatek za pomoč in postrežbo je na novo predviden tudi kot dodatek k varstvenemu dodatku kot samostojni pravici, in sicer zaradi zagotavljanja enakih možnosti vključevanja v družbo invalidov, ki jih določa ZDVDTP. Na podlagi tega zakona so sedaj invalidi po tem zakonu upravičeni do nadomestila za invalidnost, do katerega so upravičeni ne glede na socialno stanje, in dodatka za tujo nego in pomoč. Gre za pravici, ki ju predlog tega zakona ukinja, omenjeni invalidi pa bodo lahko upravičeni do denarne socialne pomoči in do varstvenega dodatka kot samostojne pravice, s čimer bodo imeli zagotovljena sredstva za osnovno preživetje in sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti. S povečanjem omenjenih pravic za dodatek za pomoč in postrežbo, pa bodo imeli zagotovljena tudi sredstva za nujno pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, v kolikor do dodatka za pomoč in postrežbo ne bodo upravičeni že na podlagi drugih predpisov.
Glej tudi 1.2.3 Prenos pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov v okviru predloga zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona.
Določen je način ugotavljanja potrebe po nujni pomoči druge osebe, ki jo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Višina dodatka za pomoč in postrežbo je v osnovni določena v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, razen za invalide, ki so omenjeni zgoraj, katerih višina dodatka za pomoč in postrežbo je določena v višini, kot jo sedaj določa ZDVDTP.
Na novo je dodano določilo, da lahko pristojni center za socialno delo invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičenca do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu. Med prejemanjem dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu se lahko namreč stanje upravičenca do le-tega izboljša v taki meri, da je upravičen do nižje višine dodatka za pomoč in postrežbo ali pa le-tega sploh ne potrebuje več. Ker potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavljata zgoraj omenjenih komisij, predlagatelj predlaga, da ima v takih primerih pristojni center za socialno delo pravico, da upravičenca, za katerega meni, da se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, pošlje na ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe.
K 33. in 34. členu:
Tudi pri odločitvi o dodelitvi izredne pomoči je zasledovan namen zagotoviti sredstva za preživetje, osnovno načelo dodelitve le-te pa je upoštevano širše – izredna denarna socialna pomoč je v vrsti zadnji prejemek, ki ga zagotavlja država ali druge osebe osebam v socialni stiski zagotavljajo različne vrste in načine (npr. Rdeči križ, občine). Namenjena je izrednim stroškom, ki so vezani na preživljanje, ki jih samska oseba ali družina z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati. Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje, določeno za t.i. redno denarno socialno pomoč. Predlog zakona s tem ukinja dve obliki izredne denarne socialne pomoči, in sicer enkratne izredne pomoči in izredne pomoči za obdobje, in uvaja le obdobje dodelitve izredne denarne socialne pomoči.
Da je izredna denarna socialna pomoč po svoji naravi izredna, pove že njeno ime, in ker je tekoče preživetje samske osebe oziroma družine zagotovljeno z denarno socialno pomočjo oziroma lastnimi dohodki, in se lahko dodeli ne glede na višino lastnega dohodka, je predvidena omejitev višine izredne denarne socialne pomoči mesečno in letno, ter predvidena dolžnost upravičenca do izredne denarne socialne pomoči, da je le-to dolžan porabiti za namen, za katerega mu je bil dodeljena.
Predlagatelj na podlagi zgoraj navedenega v predlogu zakona predlaga tudi, da višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu ne sme preseči višine petih minimalnih dohodkov družine oziroma samske osebe, od katerih se lahko višina treh njenih oziroma njegovih minimalnih dohodkov dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka. Izjemi - višina izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu za:
1. samsko osebo, ki je upravičena do varstvenega dodatka, ali družino, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, ne sme presegati višine njenega minimalnega dohodka,
2. družino, v kateri je le en družinski član upravičen do varstvenega dodatka, pa ne sme presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.
Upravičenci do varstvenega dodatka namreč z le-tem mesečno prejemajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, torej sredstva, za kritje stroškov, katerim je namenjena izredna denarna socialna pomoč in lahko tako v enem koledarskem letu prejmejo izredno denarno socialno pomoč le v višini enega oziroma dveh njihovih minimalnih dohodkov ter le za namen, ki je različen od namena dodelitve varstvenega dodatka, kot npr. za naravne nesreče, poplave, in podobno.
Upravičenec mora izredno materialno stisko, povezano s preživetjem, kljub zagotovljenim sredstvom za preživetje, tudi posebej izkazati. Ker je namen izredne denarne socialne pomoči pokriti izredne stroške preživljanja, jo mora upravičenec tudi porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena. Če tega ne stori, se v primeru izkazovanja nove izredne materialne ogroženosti predpostavlja, da bi jo lahko pokril s sredstvi, ki jih je porabil za drug (»nedovoljen«) namen, s čimer je pravzaprav sam povzročil materialno ogroženost, zato do nove izredne denarne socialne pomoči določeno obdobje ni upravičen.
Zaradi problemov, ki so se pri izvajanju omenjene določbe pokazali v praksi (prekratek rok za porabo dodeljene pomoči in dokazovanje namenske porabe le-te), predlagatelj predlaga, da mora upravičenec namensko porabo izredne denarne socialne pomoči dokazati v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, v kolikor je novo vlogo vložil pred potekom roka 30 dni, ki predstavlja nov rok, v katerem mora prejemnik pomoči le-to porabiti. Upravičencu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil rok porabe 30 dni, pa se na njegov predlog dovoli še vrnitev v prejšnje stanje v skladu z določbami zakona o splošnem upravnem postopku. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena oziroma ni bila porabljena v roku iz prejšnjega odstavka, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, kar v primerjavi s trenutno veljavnim zakonom predstavlja krajši rok za 4 mesece. Praksa je namreč pokazala, da je rok 18 mesecev preveč strog. Na novo je določena tudi dolžnost, da mora upravičenec v primeru, ko prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena, preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka 30 dni po prejetju pomoči, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana. S tem je tako lahko v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč do le-te ponovno upravičen.
Dodana je tudi določba, da se lahko izredna denarna socialna pomoč, glede na potrebe samske osebe, ki je upravičena do varstvenega dodatka, oziroma družine, v kateri sta dva družinska člana upravičena do varstvenega dodatka, dodeli le za namen, ki je različen od namena dodelitve le-tega (npr. naravne nesreče, požar, poplava in podobno). Kot že omenjeno (glej obrazložitev k 49. do 43. členu), je namreč varstveni dodatek namenjen trajno nezaposljivim osebam oziroma osebam, ki so trajno nezmožne za delo, oziroma starejše od 65 let (moški) in 63 let (ženske), ki si s pridobitnim delom ne morejo zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki se jim na dolgi rok ni mogoče izogniti in ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroškov z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, ipd.), torej je varstveni dodatek namenjen kritju življenjskih stroškov, ki se jih je na podlagi veljavne zakonodaje in v skladu z namenom izredne denarne socialne pomoči (glej spodaj), krilo s to pomočjo, zato osebe, ki so do tega dodatka upravičene, ne morejo biti za isti namen upravičene še do izredne denarne socialne pomoči.
K 35. členu:
Odločitev o dodelitvi denarne socialne pomoči je še vedno vezana na sklenitev dogovora (prej: sporazuma) z upravičencem o aktivnem reševanju njegove socialne problematike, v kateri se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca (vključitev v zdravljenje itd.) in njeno izvrševanje. Takšen dogovor je potreben v primerih, ko je treba upravičenca vzpodbuditi k prizadevanju za izboljšanje svojega socialnega položaja.
K 36. - 39. členu:
Denarna socialna pomoč je kratkotrajna, saj je pri reševanju stisk in težav treba vzpodbujati aktivnost upravičencev do denarne socialne pomoči. Pomoč se dodeli za določen čas, možno je ponovno dodeljevanje (sprva se dodeli za obdobje do treh mesecev, nato ponovno za obdobje do šestih mesecev), v določenih primerih pa je možno denarno socialno pomoč dodeliti tudi za obdobje do enega leta oziroma trajno, kar je odvisno od osebnih okoliščin upravičenca in pričakovanja izboljšanja njegovega socialnega položaja. Trajna denarna socialna pomoč se dodeli upravičencu, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali v starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške ter je brez premoženja, ki se upošteva po tem zakonu, in se ne nahaja v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo enake pogoje.
Predlog zakona kot organa prve stopnje jasno odloča center za socialno delo, kot organa druge stopnje pa ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. Pritožba zoper odločbo organa prve stopnje ne zadrži izvršitev odločbe. Do pritožbe namreč pride, kadar vlagatelju vloge za dodelitev denarne socialne pomoči le-ta ni dodeljena ali mu je dodeljena v nižjem znesku, kot bi mu po njegovem mnenju pripadala ali omogočala preživetje. Kljub pritožbi je tako prosilcu v času odločanja na drugi stopnji omogočena pridobitev sredstev, ki jih očitno nujno potrebuje, v primeru prenehanja upravičenosti do denarne socialne pomoči pa tako tudi ni dopuščeno izplačevanje denarne socialne pomoči do izdaje odločbe na drugi stopnji, sploh če je bilo z odločbo organa druge stopnje ugotovljeno, da prejemnik ni več upravičen do dodeljene pomoči. Taka ureditev tako omogoča izplačilo še kako potrebne denarne socialne pomoči, kljub pritožbi zaradi prenizko določenega zneska, in preprečuje zavlačevanje vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči s pritožbenim postopkom.
Dodano je, da lahko center za socialno delo pri ugotavljanju družine vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč preverja dejansko stanje tudi izven svojega delovnega časa, ogled pa lahko opravi tudi nenapovedano. Gre za specialno določbo glede na splošne določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ki je potrebna zaradi izvedbe postopka ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka.
Ohranjena je možnost takojšnjega izplačila denarne socialne pomoči, vendar le v naravi, saj je takojšnje izplačilo v denarju v nasprotju s predpisi, ki urejajo računovodstvo centrov za socialno delo, in delnega ali celotnega izplačila v naravi, kot z dodelitvijo bonov za prehrano, naročilnico za nakup, plačilom računov ipd., o čemer odloči pristojen center za socialno delo po pravilih prostega preudarka glede na potrebe posameznika oziroma družine.
Ohranjeno je, da se denarna socialna pomoč dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino in se praviloma izplačuje vlagatelju, zaradi varstva koristi upravičenca pa se lahko z njegovim soglasjem izplačuje tudi osebi, ki za upravičenca skrbi. Črtano je, da se denarna socialna pomoč lahko izplačuje tudi zavodu, v katerem se upravičenec nahaja. V praksi je bilo namreč takih primerov izplačevanja samo 10, od katerih je bilo pol sumljivih (plačevanje dolgov d.o.o.), zato predlagatelj zakona meni, da ta določba ni več potrebna.
Predlagano je tudi, da se določi sredstvo za zavarovaje zakonsko določene možnosti vračila sredstev, ki so bila izplačana iz naslova trajne denarne socialne pomoči, iz naslova varstvenega dodatka in iz naslova denarne socialne pomoči dolgotrajnega upravičenca do denarne socialne pomoči (tj. upravičenec, ki je to pomoč v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel najmanj 24x), to je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so v lasti upravičencev do trajne denarne socialne pomoči in upravičencev do varstvenega dodatka.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I 330/97-28 z dne 30.11.2000 odločilo, da je legitimno, da se dajalec pomoči (Republika Slovenija in tudi lokalne skupnosti) lahko poplača iz zapustnikovega premoženja. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil poseg v pravico do zasebne lastnine in dedovanja nujen zaradi varstva druge ustavne pravice, to je pravice do socialne varnosti drugih državljanov, ki jo zagotavlja Republika Slovenija, saj je dolžna zagotavljati socialno varnosti vsem državljanom. Socialna država na temelju pravice do socialne varnosti ne sme ogroziti te pravice z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Povračilo je potrebno doseči z blažjim sredstvom, to je s priznanjem obligacijske pravice dajalcu pomoči in z morebitnimi sredstvi za njeno zavarovanje, kar je z določbo 128. člena Zakona o dedovanju tudi doseženo. Vendar Zakon o dedovanju sredstev za zavarovanje ne določa, je pa v skladu z opozorilom Ustavnega sodišča jasno opredelil, katere pomoči so zavarovane z omejitvijo dedovanja. Uporabljen je nov termin »pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu«. Pri tem v petem odstavku navedenega člena določa, da se šteje za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve je kot sredstvo zavarovanja že določeno v prid lokalnim skupnostim. V primeru, ko slednja krije stroške za institucionalno varstvo, lahko pri zemljiški knjigi vloži predlog za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah, ki so v lasti osebe, za katero krije stroške institucionalnega varstva. Zaznamba se lahko opravi pri vseh nepremičninah. Zato predlagatelj meni, da v primeru upravičencev do trajne denarne socialne pomoči, upravičencev do varstvenega dodatka ne bi bilo sporno, če bi se v zemljiško knjigo pri vsem njihovem nepremičnem premoženju vpisala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije, kot dodatno sredstvo zavarovanja, ki bi preprečilo, da bi posamezni omenjeni upravičenec osvojil nepremično premoženje še v času življenja. V primeru, ko do odsvojitve pride še v času življenja, se obseg zapuščine zmanjša oziroma zapuščine lahko več ni, kar pomeni, da do poplačila Republike Slovenije ne bo prišlo. Sedaj lahko posameznik, ki je prejemnik denarne socialne pomoči s svojim premoženjem prosto razpolaga in ga lahko tudi med prejemanjem denarne socialne pomoči proda ali brezplačno odsvoji (npr. z izročilno pogodbo ali darilno pogodbo) in tako za poplačilo v zapuščinskem postopku ne ostane nič. Prejeta sredstva v primeru prodaje, ne glede na njihovo višino, bi lahko glede na določbe zakona upoštevali le eno leto po prejemu kupnine. Kar pomeni, da bi upravičenec do trajne denarne socialne pomoči, upravičenec do varstvenega dodatka po enem letu lahko bil ponovno upravičen, čeprav je za svojo nepremičnino prejel kupnino v vrednosti, ki bi mu omogočala samostojno preživetje obdobje več let, seveda ob pogoju, da bi kupnino porabil oziroma tudi, če je ne in tega dejstva ne moremo dokazati, ker ima sredstva doma »v nogavici« ali na računu druge osebe, ki uživa njegovo zaupanje in ki ni prejemnik denarne socialne pomoči. V primeru brezplačne osvojitve pa lahko pri takem posamezniku upoštevamo krivdni razlog zaradi izgube sredstev oziroma premoženja, ki bi mu omogočalo preživetje, vendar le 6 mesecev po nastanku dogodka, potem pa bi v primeru drugih nespremenjenih okoliščin lahko ponovno izpolnjeval pogoje za prejemnika denarne socialne pomoči.
K 40. členu:
V praksi so se pojavili primeri brezposelnih upravičencev do denarne socialne pomoči in primeri drugih brezposelnih oseb, ki so bili ali odvisniki od drog ali so imeli težave v duševnem zdravju in podobno, zaradi česar jih je Zavod RS za zaposlovanje kot začasno nezaposljive odstopil na center za socialno delo v nadaljnje reševanje, pravice na Zavodu RS za zaposlovanje pa so jim v tem času mirovale. Te osebe so nato prejemale, v kolikor so izpolnjevale vse z zakonom določene pogoje, denarno socialno pomoč, saj so bile začasno nezaposljive in zato na njihovi strani ni bilo mogoče ugotoviti obstoja krivdnega razloga za neupravičenost do denarne socialne pomoči, z njihovo »prehodno stisko« pa se nihče ni ukvarjal ali skoraj nič. Z namenom razrešitve okoliščin, ki vplivajo na njihovo začasno nezaposljivost, zato predlagatelj predlaga, da se oblikujejo posebne komisije Zavoda RS za zaposlovanje, ki imajo sedež pri pristojnih uradnih za delo, v katerih sodelujejo svetovalec zaposlitve, socialni delavec in rehabilitacijski svetovalec ter še drugi strokovnjaki iz drugih področij, odvisno od stiske posameznika. Člane posamezne komisije imenuje vodja pristojnega urada za delo (urada za delo, pri katerem je upravičenec prijavljen v evidenci) skupaj z direktorjem pristojnega centra za socialno delo (glede na stalno prebivališče upravičenca). Naloga komisije je, da pripravi mnenje o razlogih za začasno nezaposljivost upravičenca in poda predloge možnih ukrepov ter aktivnosti za izboljšanje njegovih zaposlitvenih možnosti v najkrajšem možnem času in z njim seznani pristojni center za socialno delo (glede na stalno prebivališče upravičenca). Za potrebe priprave mnenja in predlogov je določeno, da komisija pridobi potrebne osebne podatke o upravičencu na podlagi njegove privolitve neposredno od upravičenca in iz zbirk osebnih podatkov izvajalcev zdravstvenih storitev, iz lastnih zbirk osebnih podatkov in iz zbirk osebnih podatkov pristojnega centra za socialno delo.
Pristojni center za socialno delo glede na mnenje komisije ter na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev z upravičencem sklene dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike, ki mora vsebovati določitev aktivnosti in obveznosti upravičenca s ciljem izboljšanja njegovih zaposlitvenih možnosti z vključitvijo upravičenca v ustrezne socialnovarstvene storitve in programe, po potrebi pa tudi v druge ustrezne programe, za določeno časovno obdobje z možnostjo podaljšanja. Pristojni center za socialno delo po preteku omenjenega časovnega obdobja pripravi mnenje o socialnih okoliščinah, ki vplivajo na zaposljivost upravičenca, s katerim seznani upravičenca in pristojni urad za delo. V primeru pozitivnega mnenja mora pristojni center za socialno delo upravičenca seznaniti s pravico ponovne prijave pri pristojnem uradu za delo in ga opozoriti na posledice v zvezi z upravičenostjo do denarne socialne pomoči.
K 41. členu:
Zaradi spodbujanja zaposlovanja upravičencev do denarne socialne pomoči je zapisana določba, da lahko delodajalec, ki vsaj za obdobje dveh let zaposli tako osebo, ki je v zadnjih 16 mesecih denarno socialno pomoč prejemala najmanj 12 mesecev, pridobi subvencijo za zaposlitev te osebe. Subvencija se izplača v dveh delih, in sicer prvi del iz sredstev aktivne politike zaposlovanja, drugi del pa iz sredstev za socialno varstvene prejemke v višini in na način, kot je določeno v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Predlagatelj meni, da je ta določba za delodajalce stimulativnejša in bo vodila v večjo realizacijo trajnejšega zaposlovanja težko zaposljivih upravičencev do denarne socialne pomoči, predvsem zaradi povišanja subvencije in poenostavitve njenega izvajanja.
K 42. členu:
Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu, ki ureja trg dela, in je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot 9 krat, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje po zakonu, ki ureja trg dela, kar je po mnenju predlagatelja predloga zakona glede na subsidiarno naravo denarne socialne pomoči edino pravilno. Zaposlitev je opredeljena v zaposlitvenem načrtu po zakonu, ki ureja trg dela. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči in določeno obdobje do nje ni upravičen, saj si z izogibanjem sprejetja vsake zaposlitve dolgoročno zmanjšuje možnost zagotoviti si lastna sredstva za preživetje, s čimer posredno vpliva na svoj socialno položaj oziroma socialni položaj svoje družine.
K 43. – 48. členu:
Poudarjeno je, da morajo biti pogoji za dodelitev denarne socialne pomoči izpolnjeni ves čas prejemanja le-te, zato so natančno urejeni sprememba višine denarne socialne pomoči v tem času (zvišanje in nižanje), sprememba časa prejemanja in prenehanje upravičenosti zaradi spremenjenih okoliščin v času prejemanja denarne socialne pomoči.
Zapisana je dolžnost, da mora upravičenec spremembe, ki vplivajo na pravico do denarne socialne pomoči, njeno višino in obdobje prejemanja, sporočiti v 8 dneh od dne, ko je zanje zvedel, in sicer pisano ali ustno na zapisnik.
Na novo je dodano določilo, da mora pristojni organ (pristojni center za socialno delo) o spremembi odločiti z ustrezno odločbo (pozitivno ali negativno) v roku 30 dni od dneva, ko je prejel predlog za spremembo. V skladu z veljavnim zakonom namreč pristojni centri za socialno delo v zvezi s sporočenimi spremembami oziroma novimi okoliščinami upravičenca do denarne socialne pomoči niso izdajali negativnih odločb oziroma odločb o neupoštevanju spremembe (ker ne vpliva na višino in obdobje prejemanja denarne socialne pomoči), s čimer upravičencu ni bilo zagotovljeno pravo varstvo oziroma pritožba na organ druge stopnje.
Posledica izbrisa iz evidence brezposelnih oseb nastane v istem trenutku kot na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, saj bi, če bi prenehala šele v primeru dokončnosti odločbe o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb, povzročilo, da bi brezposelne osebe kljub nastanku razloga za izbris denarno socialno pomoč še vedno prejemale in bi jo bile dolžne vrniti samo za obdobje po dokončnosti odločbe o izbrisu (tudi ves čas pritožbenega postopka).
Opredeljena je neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč in njeno vračanje, tako da o vračilu le-te odloči center za socialno delo. Možna je tudi sklenitev dogovora med upravičencem, ki jo je prejemal, in centrom za socialno delo o načinu in času vračanja, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Določena je dolžnost upravičenca, da centru za socialno delo v skladu z dogovorom o vračilu denarne socialne pomoči, redno pošilja dokazila o izvrševanju obveznosti, drugače je dolžan plačati zakonite zamudne obresti, postopek vračila pa je zaključen že z izvršljivostjo upravne odločbe. Možen je tudi odlog plačila, v skladu z dogovorom, vendar največ za čas treh let, ter odpis dolga (uporabljajo se kriteriji za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam).
Zaradi varstva pravic upravičencev do denarne socialne pomoči in načela zaupanja v pravo je predviden skrajni rok, v katerem lahko center za socialno delo po uradni dolžnosti prične postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči. Predviden je triletni rok, skladno s skrajnim rokom, ki ga Zakon o splošnem upravnem postopku določa za obnovo postopka. Novost predstavlja uvedba postopka v zvezi z ugotavljanjem upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči, ki na rok ne more biti vezana, saj se ta pomoč dodeljuje, kot že samo ime pove, trajno. To pomeni, da v kolikor bi prišlo do spremembe po roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do trajne denarne socialne pomoči, se le-ta ne bi več mogla upoštevati in se ne bi mogla izdati odločba, ki bi ustrezala trenutnemu dejanskemu stanju.
V primeru, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, se odločba odpravi in, kar je določeno na novo, da samo polnoletni upravičenci (torej ne tudi mladoletni otroci), 6 mesecev po dnevu vročitve odločbe o neupravičenosti do denarne socialne pomoči, s katero je bila odpravljena odločba, izdana po dnevu uporabe tega zakona, niso upravičeni do denarne socialne pomoči, s čimer se bo preprečilo lažno prikazovanje podatkov ob vložitvi vloge oziroma zamolčanje le-teh ali sporočanje neresničnih podatkov.
Določeno je tudi, da je upravičenec do denarne socialne pomoči dolžan vrniti denarno socialno pomoč oziroma njen del v primeru, ko je denarno socialno pomoč prejel, naknadno pa je za isto obdobje prejel lastni dohodek. Zahteva po vračilu je v skladu s splošnim načelom pravičnosti, saj nihče ne more biti upravičen do dveh izključujočih pravic v istem obdobju.
Novost predstavlja tudi določilo, da se višina dodeljene izredne denarne socialne pomoči, v obdobju prejemanja ne uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Navedeno velja le za denarno socialno pomoč, ki se glede na njen namen (zagotavljanje sredstev za osnovno preživetje) usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin, ne pa tudi za izredno denarno socialno pomoč, kot njeno posebno obliko. Le-ta se namreč, kot že omenjeno zgoraj, dodeli za določen namen in v točno določeni višini, glede na presojeno višino sredstev, ki jih upravičenec potrebuje in se zato ne more in ne sme usklajevati z vsakokratno uskladitvijo osnovnega zneska minimalnega dohodka.
K 49. – 53. členu:
Zaradi ukinitve pravice do varstvenega dodatka in državne pokojnine na pokojninskem področju ter nadomestila za invalidnost za invalide po ZDVDTP in prenosom teh pravic v sistem socialnega varstva, je v teh členih urejena nova samostojna pravica, tj. pravica do varstvenega dodatka.
Upravičenci so osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 65 let (moški) in od 63 let (ženske) in
1. ki so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do le-te lahko bile upravičene, ker ne želijo vložiti vloge (v izogib dvakratnemu ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka in s tem povezanimi stroški ter obsegom dela centrov za socialno delo), ki si s pridobitnim delom ne morejo zagotoviti sredstev za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroškom z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin, ipd.), ali
2. katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine, ugotovljen na način, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu, presega višino njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka po tem zakonu, in
3. v kolikor varstvenega dodatka ne prejemajo po drugih predpisih, in
4. v kolikor izpolnjujejo tudi ostale pogoje, ki jih za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določa ta zakon.
Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in nima lastnega dohodka, se določi v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma v višini 161,73 eurov. Navedeno pomeni, da bi do varstvenega dodatka lahko bila upravičena oseba, ki bi sicer v skladu z določbami tega zakona lahko bila upravičena do denarne socialne pomoči, vendar ne želi vložiti vloge za denarno socialno pomoč oziroma želi prejeti samo varstveni dodatek. Višina varstvenega dodatka za samsko osebo, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in ima lastni dohodek, se določi v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek, ki pripada upravičencu (1,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma 450,54 eurov), in njegovim lastnim dohodkom. Višina varstvenega dodatka za osebo, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje in se nahaja v družini, pa se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov za varstveni dodatek, ki pripadajo posameznim družinskim članom družine, in lastnim dohodkom družine.
Za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma za osebe, ki bi do denarne socialne pomoči lahko bile upravičene, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, pa se višina varstvenega dodatka določi v višini:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada nižji minimalni dohodek,
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz 49. člena tega zakona in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.
Navedeno je po mnenju predlagatelja edino pravilno, saj je tako posameznik do varstvenega dodatka lahko upravičen le v višini razlike med denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen oziroma bi lahko bil upravičen, čeprav je ne želi, in mejo, ki je določena kot višina varstvenega dodatka, tj. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka, oziroma v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek in njegovim lastnim dohodkom.
Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana za ugotavljanje upravičenosti do varstvenega dodatka je določena v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona in je za vse osebe, ki:
– niso trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše od 65 let (moški) in od 63 let (ženske) enaka, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči po tem zakonu (glej 26. člen predloga zakona);
– so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše do 65 let (moški) in od 63 let (ženske) in pri katerih ni podan krivdni razlog iz 28. člena tega zakona, pa se višina njihovega minimalnega dohodka, ki je enaka, kot velja za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona poveča za:
1. 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka:
– za samsko osebo,
– za edino odraslo osebo v družini in
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in mu pripada nižji minimalni dohodek,
2. 0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka (zaradi ekonomije obsega):
– za odraslo osebo v družini, v kateri njen odrasli družinski član izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in mu pripada višji minimalni dohodek ali ima status aktivne osebe.
Določeno je tudi, da se pri presoji upravičenosti do varstvenega dodatka se v zvezi z ugotavljanjem družine oziroma družinskih članov, lastnega dohodka, upoštevanjem premoženja in prihrankov, dodeljevanjem, izplačevanjem in povečanjem varstvenega dodatka za dodatek za pomoč in postrežbo, spremembo okoliščin, uskladitvijo višine dodeljenega varstvenega dodatka, zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije, pristojnostjo organa, ugotavljanjem razlogov za nedodelitev oziroma neupravičenost ter neupravičenim prejetjem varstvenega dodatka, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Torej se varstveni dodatek lahko dodeli za tri, šest mesecev, za obdobje enega leta ali trajno, čeprav se bo v praksi, glede na status osebe, ki je do varstvenega dodatka upravičena, večinoma dodeljevala za obdobje enega leta ali trajno, odvisno tudi od tega, ali je upravičenec samska oseba ali se nahaja v družini. Glede na spremembo višine oziroma uskladitve osnovnega zneska minimalnega dohodka, se uskladi dvakrat letno, in sicer prvič v mesecu juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-junij tekočega leta in drugič v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij-december preteklega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, in sicer s sklepom ministra, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije. Upravičenci do varstvenega dodatka morajo pogoje za pridobitev le-tega izpolnjevati tudi ves čas prejemanja le-tega in so dolžni centru za socialno delo sporočiti vse dohodke in prejemke, prejete v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katerega mu je bila pravica do varstvenega dodatka dodeljena, in dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka, njeno višino in obdobje prejemanja, in sicer v 8 dneh od dne, ko so zanje zvedeli. Premoženje in prihranki ter dohodki se ugotavljajo in upoštevajo na enak način kot pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, prav tako krog družinskih članov. Varstveni dodatek se lahko poveča za dodatek za pomoč in postrežbo pod enakimi pogoji, kot so določeni za povečanje denarne socialne pomoči za ta dodatek.
Glej še točko 2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona točka 2. Varstveni dodatek.
Določeno je tudi, kdo ugotavlja trajno nezmožnost in trajno nezaposljivost v povezavi z ugotavljanjem upravičenosti do povečanja DSP za varstveni dodatek oziroma do varstvenega dodatka kot samostojne pravice. Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, trajno nezaposljivost pa ugotavlja rehabilitacijska komisija oziroma izvajalec zaposlitvene rehabilitacije po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov oziroma drug ustrezen organ, po predpisih, ki urejajo status invalidov.
K 54. členu:
Določeno je, da se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek financirata iz proračuna Republike Slovenije.
K 55. – 57. členu:
Člen določa pristojnost za nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter vrsti in obseg obeh vrst nadzora.
Finančni in inšpekcijski nadzor nad delom centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu v okviru svojih pristojnosti organizira in izvaja ministrstvo. Upravni nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku, delovnem času, uradnih urah, poslovanju s strankami, poslovanju z dokumentarnim gradivom in zagotavljanjem javnosti delovanja centrov za socialno delo pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po tem zakonu pa izvaja upravna inšpekcija.
Finančni nadzor obsega notranji nadzor nad namensko porabo sredstev iz proračuna Republike Slovenije za delo centrov za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Inšpekcijski nadzor organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo in obsega nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in sicer nadzor nad:
– zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka,
– strokovnostjo in kakovostjo dela,
– vodenjem dokumentacije in poročanjem,
– ustreznostjo strokovnih postopkov,
– ugotovljenim dejanskim stanjem.
Za izvajanje inšpekcijskega nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvo, kolikor posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.
Pristojnost Socialne inšpekcije je namreč določena v sedaj veljavnemu Zakonu o socialnem varstvu v IX. Poglavju NADZOR, v členih 102. do vključno 108.b, podrobneje pa tudi v Pravilniku o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04). Za izvajanje nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, kolikor posamezna vprašanja niso drugače urejena v prej omenjenem zakonu. Zakon o socialnem varstvu posebej ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati inšpektor, obseg nadzora, vrste nadzora (redni in izredni), ravnanje inšpektorja pred nadzorom in ukrepanje glede na ugotovitve nadzora ter možnost pritožbe zoper odločbo inšpektorja (odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve).
K 58. členu:
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirki podatkov, ter za varstvo informacijske zasebnosti posameznika se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, če s tem zakonom za posamezne primere ni drugače določeno.
Določeno je tudi, da se podatki, ki so davčna tajnost, obdelujejo tako kot določa zakon, ki ureja davčni postopek. Davčna uprava Republike Slovenije bo namreč na podlagi 62. člena predloga zakona posredovala podatek o dohodkih, ki so skladno z določbo 15. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08-ZDDKIS, 125/08, 20/09-ZDoh-2D, 47/09-Odl.US: U-I-54/06-32, 48/09-popravek, 110/09, 1/01-popravek) v nadaljnjem besedilu: ZdavP-2), podatki, ki so davčna tajnost. Obdelava teh podatkov je posebej urejena v ZdavP-2, ki med drugim v 30. členu določa, da osebe, katerim so bili razkriti podatki, ki so davčna tajnost, teh ne smejo razkriti tretjim osebam. Glede na to, da ZdavP-2 izrecno prepoveduje nadaljnje razkrivanje obravnavanih podatkov, je zapisana ta določba. ZdavP-2 prav tako predpisuje zagotavljanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost.
K 59. členu:
Po zakonu se vodi zbirka podatkov o denarnih socialnih pomočeh in varstvenega dodatka. Zbirka podatkov se vodi za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, za načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene.
K 60. členu:
Člen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, določa nabor osebnih podatkov, ki se vodijo v prej navedeni zbirki podatkov. Navedeni so osebni podatki, brez katerih o upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ni mogoče odločiti.
K 61. členu:
Člen določa upravljavca zbirke podatkov - zbirko podatkov vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. Centri za socialno delo osebne podatke vnašajo v zbirko in podatke iz zbirke podatkov obdelujejo z enako vsebino kot ministrstvo.
K 62. členu:
Člen določa način pridobivanja podatkov. Podatki se zbirajo neposredno od posameznika za njega in za druge osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma njegove družinske člane, iz uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije, ter od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Posameznik, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, oziroma njegov zakoniti zastopnik je pristojnemu centru za socialno delo dolžan dati vse podatke, ki jih potrebujejo za določanje.
Ministrstvo, pristojno za socialno zadeve, in centri za socialno delo brezplačno pridobivajo podatke iz obstoječih zbirk podatkov, ki jih vodjo za to določeni upravljavci. Navedeni so upravljavci posameznih zbirk in nabor podatkov, ki jih lahko pridobivajo.
Določeno je tudi, da v primerih pridobivanja podatkov iz navedenih upravljavcev zbirk podatkov posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ni potrebno predhodno seznaniti.
S pridobivanjem podatkov iz uradnih evidenc je postopek odločanja o upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka bolj prijazen, temelji na nesporno ugotovljenih dejstvih, zato dopušča manj napak, z neposredno medsebojno povezavo zbirk podatkov v bodoče pa bo pomenil še lažje in hitrejše odločanje pristojnih organov. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, namreč lahko zbirko podatkov, na način in pod pogoji, ki jih določata zakon o varstvu osebnih podatkov in zakon o davčnem postopku (za evidence DURS), poveže z zbirkami podatkov iz drugega odstavka tega člena. Določba je v skladu s 84. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04), po kateri je povezovanje zbirk podatkov možno le, če tako določa zakon. V primeru povezovanja zbirk podatkov različnih upravljavcev z uporabo istega povezovalnega znaka (v primeru zbirke pravic iz javnih sredstev je to EMŠO) povezovanje ni možno brez predhodnega dovoljenja državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov. Povezovanje se dovoli na podlagi pisne vloge, če se ugotovi, da upravljavci zbirk podatkov zagotavljajo ustrezno varovanje osebnih podatkov. Zoper odločbo državnega nadzornega organa ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
K 63. členu:
Člen v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, določa namen, za katerega upravljavec zbirke podatkov in centri za socialno delo lahko obdelujejo osebne podatke iz zbirke o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku. Obdelava podatkov je dopustna le za izvedbo nalog, ki jih pristojnemu ministrstvu in centrom za socialno delo nalaga ta zakon, med drugim tudi nadzora, spremljanja stanja ter analize, vendar je zaradi povsem jasne podlage za primerjavo podatkov iz posameznih zbirk podatkov zaradi ugotavljanja, ali so upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka sporočili vse potrebne podatke in predvsem prikazali vse dohodke, ki jih v samem postopku ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka centri za socialno delo zaradi različnih razlogov ne morejo vedno preveriti, zapisan drugi odstavek tega člena. Stranke so namreč v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku dolžne govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, vendar pa le-tega ne storijo vedno. Nemalokrat zamolčijo pomembne podatke, ki vplivajo na odločitev, ali jih v različnih postopkih prikazujejo različno, kljub dolžnosti javljanja vseh sprememb pa tega tudi vedno ne storijo. S predlagano ureditvijo je omogočeno preverjanje upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka tudi že po zaključenem postopku odločanja, vendar v skladu z drugimi določbami zakona najkasneje v treh letih po dokončnosti odločbe (izjema: trajna denarna socialna pomoč), s katero je bilo odločeno o upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Člen določa tudi možnost uporabe podatkov iz centralne zbirke podatkov za določene naloge Inštituta za socialno varstvo, ki na podlagi zakona o socialnem varstvu za področje socialnega varstva opravlja informacijske, analitične, strokovno – dokumentacijske in programske dejavnosti ter temeljno, aplikativno ter razvojno raziskovalno delo. Vendar mora podatke uporabljati v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznikov.
Četrti dostavek določa tudi možnost uporabe podatkov iz centralne zbirke podatkov za določene naloge Davčne uprave Republike Slovenije, ki na zahtevo zavezanca – fizične osebe odloča o (delnem) odpisu, odlogu in obročnem plačevanju davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Kriteriji za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila upoštevajo razen zadovoljevanja minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje in so določene s predpisi na področju socialnega varstva. Prav tako mora Davčna uprava Republike Slovenije pri odločanju za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačila davka za fizične osebe upoštevati tudi denarni prejemek iz naslova socialnih transferjev. S predlogom posredovanja teh podatkov na elektronski način (npr. s spletnimi servisi, če se zahtevajo podatki za večje število oseb) se bo bistveno zmanjšal čas, potreben za zbiranje vseh podatkov in s tem za odločitev o stvari, ki redno terja hitro postopanje. Na ta način bo tudi racionalizirano delo tako zaposlenih na centrih za socialno delo, ki morajo podatke pripraviti, kot zaposlenih v Davčni upravi Republike Slovenije, ki podatke potrebujejo za ugotovitev in presojo dejstev v zvezi z vodenjem postopkov oziroma za določanje v postopkih. Omogočen pa je tudi neposredni elektronski vpogled v te podatke (če se podatki zahtevajo za samo nekaj oseb).
Peti odstavek določa možnost posredovanja podatkov tudi Carinskemu uradu Republike Slovenije, ki v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in davčnimi predpisi vodi postopke izvršbe denarnih obveznosti v primeru upravnih izvršb za druge državne organe.
Šesti odstavek tega člena določa tudi možnost uporabe podatkov iz centralne zbirke podatkov za določene naloge Ministrstva za finance, saj mora v skladu s petim odstavkom 48. člena predloga zakona dati pisno soglasje k odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Zaradi odprave administrativnih ovir in čim hitrejšega odločanja, bo Ministrstvu za finance tako lahko omogočen neposreden dostop do podatkov v ISCSD za posameznike in njihove družinske člane, ki so zaprosili za odpis dolga po tem zakonu oziroma omogočen neposreden dostop do podatkov o upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jih pri svojih postopkih po ZDavP-2 pri odločanju potrebuje tudi Ministrstvo za finance.
Sedmi odstavek tega člena določa tudi možnost uporabe podatkov iz centralne zbirke podatkov za določene naloge pristojnih organov, ki zbirajo podatke za potrebe zapuščinskih postopkov (okrajna sodišča, matični uradi), ker 183. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ) določa, da če matičar oziroma sodišče ob sestavi smrtovnice ugotovi, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, vpiše to v smrtovnico in obvesti o tem pristojni organ Republike Slovenije oziroma pristojni organ občine, iz proračuna katere se je pomoč financirala. Prvi odstavek 128. člen Zakona o dedovanju namreč določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Z možnostjo neposredne uporabe ISCSD za pridobitev podatka o upravičenosti umrlega do pomoči v skladu s predpisi o socialnem varstvu, bi prišlo do odprave administrativnih ovir in enotnega načina ugotavljanja ali je bil posameznik upravičen do pomoči po predpisih o socialnem varstvu v preteklosti ali ne. V praksi opažamo, da malo sodišč in matičnih uradov opravlja poizvedbe po tem dejstvu. Večinoma podatke za smrtovnico pridobivajo od svojcev oziroma oseb, s katerimi je zapustnik pred smrtjo živel, ki pa vedno dejstva, da je bil pokojnik upravičen do pomoči po predpisih o socialnem varstvu, ne poznajo ali pa ga ne povedo, kar ima za posledico, da Republika Slovenija ne izve za zapuščinske postopke, v katerih bi lahko uveljavljala povračilo sredstev dane pomoči po predpisih o socialnem varstvu, kar pomeni siromašenje javnih sredstev. Ker je podatek sestavni del smrtovnice in za pridobitev teh podatkov obstaja uradna evidenca, menimo, da so jo pristojni organi, torej matični urad oziroma sodišča dolžni pridobiti po uradni dolžnosti in o tem obvestiti dajalca pomoči, to je Državno pravobranilstvo, ki je pristojno za zastopanje Republike Slovenije v sodnih postopkih pred sodišči. Na tak način bi bila zagotovljena tudi večja transparentnost postopka pri uveljavljanju pravice do povrnitve sredstev Republike Slovenije na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju, saj se je že Ustavno sodišče RS izreklo, da je Republika Slovenija na temelju ustavne pravice do socialne varnosti, ogroženemu posamezniku dolžno zagotoviti ustrezno pomoč, te pravice posameznika pa ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem proračuna Republike Slovenije, iz katerega se izplačujejo sredstva za zagotavljanje socialne varnosti. Zato si mora Republika Slovenija, potem ko oseba, ki je bila upravičena do denarne socialne pomoči, pomoči ne potrebuje več, prizadevati za poplačilo iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do neupravičenega zmanjševanja sredstev za zagotavljanje pomoči drugim, ki pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.
K 64. členu:
Člen določa dobo hranjenja podatkov, ki se vodijo v zbirki podatkov, in njihovo arhiviranje.
K 65. členu:
Zakon predvideva podrobnejša navodila o obliki obdelave podatkov in pravicah dostopa do zbirke podatkov o pravicah do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta navodila predpiše minister, pristojen za socialne zadeve. Tu bo potrebno posvetiti posebno pozornost zlasti zavarovanju dostopa do podatkov ter sledljivosti dostopov do podatkov, kar načelno sicer ureja že zakon o varstvu osebnih podatkov kot sistemski zakon na tem področju.
K 66. členu:
Člen določa, da v postopkih ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči pristojni center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po Zakonu o socialnem varstvu.
V primeru postopkov ugotavljanja upravičenosti do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči pristojni center za socialno delo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za priznanje navedenih pravic do začetka uporabe tega zakona po ZDVDTP.
Zaradi zagotovitve kontinuitete izplačevanja sredstev za preživetje upravičencev iz prejšnjih dveh odstavkov, je določeno, da če vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe iz prejšnjih odstavkov, se jim pravice po tem zakonu priznajo od začetka uporabe tega zakona.
K 67. členu:
Določena je dolžnost centrov za socialno delo, da morajo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti, ali upravičenci, ki so ob začetku uporabe tega zakona, upravičeni do denarne socialne pomoči, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, in o tem izdati ustrezne odločbe. V tem postopku izdajo odločbo, s katero v celoti ali delno razveljavijo odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena pravica iz prejšnjega odstavka tega člena, in ugotovijo prenehanje upravičenosti do navedene pravice ali določijo njeno drugo višino ali določijo drugo obdobje prejemanja socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Do razveljavitve navedenih odločb se bodo prejemki (denarna socialna pomoč) še naprej izplačevali.
K 68. členu:
Določeno je, da so upravičenci do izredne denarne socialne pomoči, ki jim je bila ta pomoč priznana pred začetkom uporabe tega zakona, dolžni dokazila o porabi sredstev predložiti v roku, ki je določen v veljavnem 31.c členu Zakona o socialnem varstvu, tj. v roku 15 dni po prejetju pomoči. Če tega ne storijo ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena oziroma ni bila porabljena v roku iz prejšnjega odstavka, niso upravičeni do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, torej v skladu z novo določbo, in ne več 18 mesecev po mesecu prejema te pomoči.
K 69. členu:
Z namenom zagotovitve preglednejšega poslovanja pokojninske blagajne in z namenom ureditve vseh prejemkov, ki so povezani z materialnim položajem posameznika oziroma družine na enem mestu, se bodo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločili vsi transferji oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna in ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, pač pa so povezani s socialnim stanjem posameznika ali družine. S tem se bo zagotovila ločitev socialnih dajatev od čistih pokojninskih dajatev (starostna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina), ki se financirajo iz pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Državna pokojnina in varstveni dodatek sta takšni pravici, ki sta odvisni od materialnega položaja posameznika in ne od višine vplačanih prispevkov. Državna pokojnina je prejemek, ki se ob dopolnitvi določene starosti (65 let) zagotavlja osebam, določenim z zakonom, ki niso dopolnile minimalne zavarovalne dobe za priznanje pravice do pokojnine in izpolnjujejo ostale zakonsko določene pogoje (med 15. in 65. letom starosti so imele najmanj 30 let prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije) in če njihovi lastni dohodek ne presega premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1). Pravica do državne pokojnine upravičencem zagotavlja socialno varnost in ni vezana na status, ki ga zavarovanec pridobi na podlagi dela in vplačanih prispevkov. Namen pravice do državne pokojnine je bil zagotoviti sredstva za preživljanje tistim osebam, ki nimajo pravice do pokojnine niti iz slovenskega sistema socialnega zavarovanja niti iz tujega sistema pokojninskega zavarovanja. Pri ugotavljanju upravičenosti do te pravice se po trenutni zakonodaji ne upoštevajo družinski člani osebe, ki so jo v skladu z družinsko zakonodajo dolžni preživljati, ter prav tako ne njihovi dohodki in premoženje. Osebam, ki so bile do državne pokojnine upravičene in s pretekom prehodnega obdobja ne bodo več, se bo socialna varnost zagotovila v okviru socialnovarstvenih prejemkov v skladu s predlogom tega zakona (DSP in varstveni dodatek kot samostojna pravica). Ostali trenutni upravičenci do državne pokojnine, ki z uveljavitvijo predloga zakona ne bodo upravičeni do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, pa bodo imeli socialno varnost zagotovljeno iz drugih virov (s strani oseb, ki so jih dolžni preživljati, s premoženjem, prihranki, itd).
Varstveni dodatek, ki ga upravičenci prejemajo na podlagi Zakona o varstvenem dodatku, je denarni dodatek, katerega namen je zagotoviti socialno varnost upravičencu, katerega pokojnina je nižja od mejnega zneska in ki se prizna pod pogojem, da skupaj z družinskimi člani nima drugih dohodkov in premoženja, ki bi zadoščali za preživetje. Po ZvarDod do varstvenega dodatka ni upravičen uživalec pokojnine, če kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost uživalca pokojnine in njegovih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije lahko po uradni dolžnosti preveri, če upravičenec še izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do varstvenega dodatka.
69. člen določa, da so dolžni centri za socialno delo v roku treh mesecev od začetka uporabe tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti, ali prejemniki varstvenega dodatka po ZVarDod ali državne pokojnine po ZPIZ-1 ali nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu in izdati odločbo, s katero razveljavijo odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po ZVarDod oziroma pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1 oziroma pravice do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP. Če upravičenec izpolnjuje pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, mu z isto odločbo od 1. januarja 2011 priznajo ustrezno pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu, v nasprotnem primeru pa odločijo, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Vsi prejemki – tj. državna pokojnina po ZPIZ-1, varstveni dodatek po ZVarDod in nadomestilo za invalidnost ter dodatek za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, naj bi se preoblikovali v denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo opravil prenos podatkov o upravičencih do varstvenega dodatka po ZVarDod in do državne pokojnine po ZPIZ-1 na ministrstvo en mesec pred začetkom uporabe tega zakona in o tem prenosu tudi obvestil upravičence do teh pravic.
Določeno je tudi, da se upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do državne pokojnine ali do varstvenega dodatka ali do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP, te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Sredstva, izplačana na tej podlagi, se štejejo kot akontacija socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V primeru, da je upravičenec na podlagi razveljavitvene odločbe upravičen do višjega mesečnega zneska, kot mu je bil izplačan z akontacijo, se mu s to odločbo za obdobje, ko mu je bila izplačana akontacija, prizna le razlika med akontativno izplačanimi sredstvi in dejansko višino sredstev, do katerih je upravičen na podlagi te odločbe.
Pravice do varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku (Uradni list RS, št. 10/08, ZVarDod), do državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZvarDod in 98/09 – ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) in do nadomestila za invalidnost ter dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP torej s predlogom tega zakona prenašamo v sistem socialno varstvenih prejemkov, s čimer posegamo v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic. S tem je načelo pravne varnosti oziroma načelo varstva zaupanja v pravo sicer prizadeto, vendar je tak poseg nujen zaradi varstva drugih načel oziroma javnega interesa, ki mu je v tem primeru dati prednost, in sicer:
– načela enakosti vseh državljanov Republike Slovenije pred zakonom oziroma predlogom tega zakona, s katerim se zagotavljajo sredstva za osnovno in človeka dostojno preživetje, in
– varstva druge ustavne pravice, to je pravice do socialne varnosti drugih državljanov, ki jo zagotavlja Republika Slovenija. Republika Slovenija je namreč kot socialna država dolžna zagotavljati socialno varnosti vsem državljanom in na temelju pravice do socialne varnosti ne sme ogroziti te pravice z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Trenutno so namreč pravica do državne pokojnine, do varstvenega dodatka in do denarne socialne pomoči, ki so vse socialni korektiv in jih je zato treba urediti skupaj v sistemu socialno varstvenih prejemkov pod enakimi pogoji, urejene v različnih predpisih in so zato pogoji za dodelitev le-teh tudi različni (glej obrazložitev k točki 1.2.3).
K 70. členu
Člen določa, da o postopkih ugotavljanja upravičenosti do državne pokojnine na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za obdobje od vložitve vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po ZPIZ-1.
V postopkih ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka po ZVarDod na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji, o katerih do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, odloči Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za obdobje od vložitve vloge za priznanje navedene pravice do začetka uporabe tega zakona po ZVarDod.
Če vlagatelji vlog za pridobitev pravice do državne pokojnine in varstvenega dodatka, o vlogah katerih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije do dne uporabe tega zakona še ni odločil, vložijo vlogo za pridobitev denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v roku dveh mesecev po začetku uporabe tega zakona, se jim pravica do varstvenega dodatka prizna z dnem začetka uporabe tega zakona. Če pravico uveljavljajo po tem roku, se jim prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.
K 71. in 72. členu:
V prehodnem obdobju treh mesecev po začetku uporabe tega zakona bo moral center za socialno delo odločiti o velikem številu vlog. Z namenom hitrejšega odločanja o pravicah po tem zakonu za osebe oziroma njihove družinske člane, katerim je bila pravica do denarne socialne pomoči, nadomestila za invalidnost, dodatka za tujo nego in pomoč, varstvenega dodatka in državne pokojnine že priznana, saj bo za večino predhodno navedenih upravičencev ta zakon bolj ugoden, hkrati pa gre za osebe, ki zaradi svojih specifičnih potreb in socialne stiske uživajo posebno družbeno varstvo, se bo v postopkih ponovnega odločanja odločalo z informatiziranimi odločbami oziroma informativnim izračunom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: informativni izračun), ki predstavlja poenostavitev upravnega postopka in omogoča hitrejši potek postopka. Za potrebe izpeljave postopkov se uvede tudi institut glavne in začasne odločbe. Določen je tudi način vročanja in čas vročitve odločbe v obliki informativnega izračuna. Center za socialno delo izda odločbo iz prvega odstavka 67. člena in drugega odstavka 69. člena tega zakona na podlagi odločbe oziroma odločb, na podlagi katerih so bile navedene osebe oziroma družina upravičene do prejemkov po ZDVDTP, ZPIZ-1, ZVarDod ali denarne socialne pomoči po ZSV, ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata pristojni organ oziroma jih za potrebe postopka pridobi iz drugih uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov ter na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje upravičenec do posamezne pravice oziroma njegov družinski član. Informativni izračun ima do vložitve ugovora naravo vloge za socialno varstvene prejemke po tem zakonu, v kolikor ugovor v roku 15 dni od vročitve ni vložen pa se šteje za odločbo o odmeri posameznih pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. V tem primeru velja, da so se navedene osebe odpovedale pritožbi. Zaradi hitrejše izvedbe postopkov mora vlagatelj ugovora ugovoru priložiti tudi ustrezna dokazila. V kolikor vlagatelj ugovora do poteka roka za vložitev ugovora zoper informativni izračun še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, navede to v ugovoru oziroma v vlogi in na tej podlagi ustrezna dokazila predloži naknadno, vendar najkasneje v 15 dneh po poteku roka za vložitev ugovora. Če dokazil v roku ne predloži, izda center za socialno delo začasno odločbo. Center za socialno delo začasno odločbo razveljavi in nadomesti z novo odločbo v 15 dneh po predložitvi dokazil. Če osebe, o pravicah katerih je bilo odločeno z začasno odločbo, ne predložijo dokazil po preteku treh mesecev po poteku roka za ugovor zoper informativni izračun, se šteje, da je začasna odločba glavna. V kolikor posameznik oziroma njegov družinski član v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, se ta šteje za njegovo vlogo za pravice do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu. Center za socialno delo preveri navedbe vlagatelja ugovora in na podlagi vseh podatkov izda odločbo.
K 73. členu:
Določeno je, da informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu in vloga vsebujeta podatke, potrebne za odločanje upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov oziroma izračun višine pravic, in podatke, potrebne za nadzor, osebne in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičencev in njegovih družinskih članov po tem zakonu in drugih oseb, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic zastopajo upravičence in njihove družinske člane.
Drugi odstavek določa, da se za potrebe informativnega izračuna pravic do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu za potrebe odločanja v primerih, ko posameznik oziroma družinski član vloži ugovor zoper informativni izračun pravic do socialno varstvenih prejemkov, kot dan vložitve vloge šteje prvi dan v mesecu pred začetkom uporabe tega zakona. Zaradi hitrejše izvedbe postopkov lahko center za socialno delo in ministrstvo pristojno za socialno zadeve, ki je upravljavec Informacijskega sistema centrov za socialno delo, ki je zbirka, v kateri se za potrebe odločanja zbirajo potrebni podatki za odločanje o socialno varstvenih prejemkih, pridobiva podatke, potrebne za izdajo informativnega izračuna že z dnem veljave tega zakona.
K 74. členu:
Določa, da se ne glede na druge določbe tega zakona varstveni dodatek in nadomestilo za invalidnost pri odločanju po tem zakonu, ki so bili izplačani v obdobju štirih mesecev pred začetkom uporabe tega zakona in v obdobju do izdaje odločbe prve stopnje po tem zakonu, pri izračunu lastnega dohodka družine ne upoštevajo, saj se navedeni prejemki zaradi spremembe zakonodaje, razen v primeru poračunov za te pravice do 31.12.2010, ne bodo več izplačevali.
K 75. členu:
Člena določa primer, če upravičenec, ki je bil na 31.12.2010 upravičen do nadomestila za invalidnost oziroma dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP ali upravičenec do denarne socialne pomoči po ZSV ali upravičenec do državne pokojnine po ZPIZ-1 ali do varstvenega dodatka po ZVarDod, umre pred odpremo informativnega izračuna, pa so mu bila po 31.12.2010 izplačana sredstva iz naslova ZDVDTP, se šteje, da so to sredstva iz naslova tega zakona.
Če bo torej prejemnik zgoraj navedenih sredstev umrl pred izdajo informativnega izračuna, bo Republika Slovenija zaradi varstva javnega interesa v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/1976, 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ), ki določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči (ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije) uveljavljala vračilo izplačanih sredstev v zapuščinskem postopku po upravičencu do teh sredstev.
K 76. členu:
V predlogu zakona je na novo določeno, da se kot premoženje v tem zakonu ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja ali stanovanjske hiše. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je dvakratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja, v katerem posameznik ali družina živi, večja od uporabne površine primernega stanovanja se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin. Ker omenjena evidenca še ni vzpostavljena, v tem členu predlagatelj predlaga, da se do vzpostavitve te evidence uporablja prva točka drugega odstavka 24. člena veljavnega zakona oziroma besedilo, da se kot premoženje ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri posameznik oziroma družini živi, in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje.
Določeno je, da se povišanje ponderja za dijake (12. in 13. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona), začne uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, saj bo šele z uveljavitvijo tega zakona na novo urejeno področje otroškega dodatka, ki vpliva tudi na višino poderjev za dijake v predlogu tega zakona. 10. in 11. točka prvega odstavka 26. člena tega zakona pa se do začetka uporabe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, uporabljata tudi za dijake.
K 77. členu
V primeru, da je upravičenec podatke prikazoval lažno ali jih je zamolčal ali je sporočil neresnične podatke že pred oziroma ob izdaji odločbe, s katero mu je bila dodeljena denarna socialna pomoč, ali je bila odločba izdana na podlagi drugega nedovoljenega ravnanja upravičenca, se odločba odpravi in samo polnoletni upravičenci (torej ne tudi mladoletni otroci) 6 mesecev po dnevu vročitve odločbe o neupravičenosti do denarne socialne pomoči niso upravičeni do denarne socialne pomoči. Navedena določba se ne uporablja v primerih, ko pristojni organ po začetku uporabe tega zakona odpravi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč pred začetkom uporabe tega zakona, torej po Zakonu o socialnem varstvu, saj tedaj ko je vložil vlogo z lažnimi podatki, navedenega krivdnega razloga Zakon o socialnem varstvu še ni določal.
K 78. členu
Člen določa prevzem delavcev, ki na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sedaj vodijo postopke ugotavljanja upravičenosti do državne pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in varstvenega dodatka, po zakonu, ki ureja varstveni dodatek, in zaradi prenosa omenjenih pravic v sistem socialno varstvenih prejemkov po predlogu tega zakona ne bodo več potrebni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Te delavce bodo prevzeli centri za socialno delo, za reševanje vlog na prvi stopnji, in ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, za reševanje pritožb na drugi stopnji.
K 79. členu:
Člen določa, kateri zakon zaradi uporabe tega zakona preneha veljati.
K 80. členu:
Člen določa, katere določbe Zakona o socialnem varstvu se zaradi uporabe tega zakona črtajo.
K 81. členu:
Člen določa, katere določbe ostalih zakonov se zaradi uporabe tega zakona črtajo in kdaj.
K 82. členu:
Člen določa, kateri podzakonski predpisi zaradi uporabe tega zakona prenehajo veljati.
K 83. členu:
Člen določa skrajni rok za izdajo podzakonskih predpisov iz prejšnjega člena, ki jih predvideva zakon. Te predpise mora pristojni minister izdati do začetka uporabe zakona, sicer bo izvajanje zakona oteženo ali celo onemogočeno.
K 84. členu:
Člen določa začetek veljavnosti zakona in začetek njegove uporabe. Zaradi nekaterih novih določb in zaradi nekaterih sprememb veljavnih določb je potrebna prilagoditev nekaterih podzakonskih aktov in prilagoditev informacijskega sistema, ki je podpora pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Zato je predviden zamik začetka uporabe tega zakona.
| Zadnja sprememba: 05/27/2010 | Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov |