Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE



EVA: 2010-3111-0019
Številka: 00714-15/2010/10
Ljubljana, 27.05.2010

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A

Vlada Republike Slovenije je na 84. redni seji dne 27.05.2010 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ JAVNEM SEKTORJU,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega zbora po skrajšanem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejme po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-10/08-19 (Uradni list RS, št. 107/09), s katero se odpravlja ugotovljeno neskladje zakonske določbe z Ustavo Republike Slovenije ter zagotavlja spoštovanje načela enakosti pred zakonom in zagotovitev enake ravni varstva pravic vsem funkcionarjem. Šestmesečni rok za uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča poteče konec junija 2010. Poleg tega predlog zakona vključuje splošno uskladitev osnovnih plač v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvideni v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009-december 2010) na podlagi določila prvega odstavka 3. člena Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor. Kot je določeno v tem Aneksu se uskladitev osnovnih plač izvede s 1.7.2010.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo,
- Tina Teržan, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo,
- Mojca Ramšak Pešec, generalna direktorica, Ministrstvo za javno upravo.



PRILOGA: 1

REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE


SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA 2010-3111-0019

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU


I. UVOD

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA

SPLOŠNO
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Uradni list RS, št. 108/09-uradno prečiščeno besedilo, 107/09 - odl. US , 98/09 – ZIUZGK in 13/10) je bil sprejet v letu 2002 ter spremenjen in dopolnjen v letih od 2003 do 2010. Zakon je prvotno predvideval, da se preide na nov sistem obračunavanja in izplačevanja plač v roku treh mesecev potem, ko bodo sprejeti vsi potrebni podzakonski akti in kolektivne pogodbe, torej hkrati za celoten javni sektor. S spremembo zakona v letu 2006 (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 14/06 – v nadaljevanju ZSPJS-E) pa je bilo določeno, da se ne glede na sprejem aktov, ki so potrebni za pričetek izvajanja novega sistema plač za javne uslužbence, preide na nov sistem obračunavanja in izplačevanja plač funkcionarjev s 1.3.2006, ko so se v skladu s predhodno spremembo zakona pričele po novem obračunavati in izplačevati tudi plače direktorjev v javnem sektorju. Zaradi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-60/06, U-I-214/06 in U-I-228/06 z dne 7.12.2006, je bil začetek uporabe novega plačnega sistema za funkcionarje premaknjen na 1.1.2008 (razen za funkcionarje lokalnih skupnosti, ki so vstopili v nov plačni sistem že januarja 2007).

Tako je bil prehod v nov plačni sistem za vse javne uslužbence ter funkcionarje izveden šele s 01.08.2008, vendar pa je bilo v aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti določeno, da uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer v skladu s drugim in tretjim odstavkom 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09), izplačajo prvi del zneska odprave nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 dalje.

Glede na to, da so direktorji in funkcionarji vstopili v nov plačni sistem pred ostalimi javnimi uslužbenci, je Vlada RS že ob sprejemanju predlaganih pogajalskih izhodišč in usmeritev za zaključek pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti/poklicev oziroma kolektivnih pogodb dejavnosti sprejela usmeritev (sklep Vlade RS, št. 10101-4/2007/35, z dne 21.02.2008), da se eno leto po celoviti implementaciji plačnega sistema v javnem sektorju pristopi k reviziji uvrstitev funkcij in delovnih mest plačnih skupin A in B ter k uskladitvi ključnih, razvojno pomembnih delovnih mest in nazivov plačnih skupin C, D, E, F, G, H, I in J.

Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 01002-11/2008/5 z dne 16. decembra 2008 naložila Ministrstvu za javno upravo, da v sodelovanju z ministrstvi, ki so pristojna za posamezna področja, za katera velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, do 28. februarja 2009 pripravi pregled pomanjkljivosti novega plačnega sistema javnega sektorja in upoštevaje tudi predloge reprezentativnih sindikatov predlaga možne spremembe in dopolnitve reforme plačnega sistema, ki bi predstavljale podlago za nadaljnja usklajevanja in pogajanja. Ministrstvo za javno upravo je tako dne 07.01.2009 dopisom pozvalo resorna ministrstva, da posredujejo vse pomanjkljivosti, ki se nanašajo na Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ter na vse ostale podzakonske akte, ki so povezani z uvedbo novega plačnega sistema.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja so v zvezi z odpravo pomanjkljivosti plačnega sistema Vladi RS 9. novembra 2009 posredovali tudi Memorandum, s katerim so predlagali obnovitev socialnega dialoga glede vseh vprašanj, ki posredno ali neposredno posegajo v socialni, materialni ali statusni položaj javnih uslužbencev.

Vlada RS je dne 24.2.2009 z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisala Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009 – november 2010 s katerim se je, poleg ostalega zavezala tudi, da se bo takoj po podpisu nujnih sprememb in dopolnitev KPJS, z reprezentativnimi sindikati začela usklajevati o spremembah ZSPJS in pogajati o spremembah KPJS, da bi se odpravile ugotovljene pomanjkljivosti plačnega sistema, zlasti za delovna mesta v plačni skupini J in posamezna delovna mesta v drugih plačnih skupinah, v katerih se ugotovi očitno neskladje s primerljivimi delovnimi mesti.

Ugotovljene pomanjkljivosti novega plačnega sistema so se nanašale predvsem na: postopek ravnanja v primeru nezakonitosti, sestavine kataloga funkcij delovnih mest in nazivov, definicijo ravni izobrazbe, ki je podlaga za uvrstitev v posamezne tarifne razrede, način uvrščanja v tarifne razrede, opravljanje nalog na delovnih mestih brez ustrezne izobrazbe, ocenjevanje in napredovanje, postopek preizkusa ocene javnega uslužbenca, določitev plačnega razreda ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv ali višji naziv, delovno uspešnost, dodatke in na nadzor nad izvajanjem ZSPJS.

Vlada Republike Slovenije je dne 28. 10. 2009 z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisala Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009–november 2011, s katerim se je zavezala, da bo pripravila spremembe in dopolnitve Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 107/09 – odl. US in 98/09 – ZIUZGK, v nadaljnjem besedilu ZSPJS) in podzakonskih predpisov, s katerimi bodo odpravljene pomanjkljivosti v plačnem sistemu javnega sektorja. Dogovorjeno je tudi, da se bosta vladna in sindikalna stran za odpravo pomanjkljivosti pričeli pogajati o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09 in 91/09, v nadaljnjem besedilu: KPJS), kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev ter kolektivne pogodbe za Javni zavod RTV Slovenija tako, da bodo najprej usklajevani novela ZSPJS in podzakonski predpisi ter KPJS, nato pa kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter kolektivna pogodba Javnega zavoda RTV Slovenija. Predvideni rok za zaključek usklajevanj glede ugotovljenih pomanjkljivosti v ZSPJS in podzakonskih predpisov je bil 1. maj 2010, predvideni rok za zaključek pogajanj za spremembe in dopolnitve KPJS, kolektivnih pogodbe dejavnosti in poklicev ter kolektivne pogodbe Javnega zavoda RTV Slovenija pa 1. oktober 2010.

Vlada RS je na svoji 67. redni seji dne 4.2.2010 sprejela Pogajalska izhodišča za usklajevanje sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so bila pripravljena na podlagi predlogov ministrstev, danih tekom postopka zbiranja predlogov za odpravo pomanjkljivosti novega plačnega sistema. Poleg predlogov posameznih organov glede pomanjkljivosti novega plačnega sistema, predlagana izhodišča sledijo nameri, da se zaradi normativne ureditve sistema plač v javnem sektorju obseg sredstev za plače v javnem sektorju ne bi povečal. Na podlagi navedenih pogajalskih izhodišč je bil pripravljen delovni predlog besedila sprememb in dopolnitev ZSPJS, ki je bil predmet usklajevanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Vlada RS je nato dne 29.4.2010 dopolnila pogajalska izhodišča glede na potek usklajevalnega procesa. Na samih usklajevanjih je bilo dogovorjeno, da se bo ZSPJS spreminjal v dveh delih, in sicer se v prvem delu v vladni oziroma parlamentarni postopek posredujejo spremembe in dopolnitev zakona, ki so nujne,oziroma manj zahtevne in ne pomenijo sistemskih sprememb. V drugem delu pa bosta v vladni oziroma zakonodajni postopek posredovani še spremembi poglavij o napredovanju in delovni uspešnosti, saj gre v teh primerih za sistemske in konceptualne spremembe, ki zahtevajo bolj poglobljeno razpravo in več časa za usklajevanje. V tej zvezi sta v okviru usklajevanj zahtevnejših oziroma sistemskih sprememb ZSPJS že ustanovljeni dve delovni skupini iz predstavnikov vladne in sindikalne strani, ki bosta za nadaljevanje usklajevanj ZSPJS pripravili predlog novega koncepta napredovanja in nove ureditve nagrajevanja javnih uslužbencev v okviru poglavja o delovni uspešnosti.

A) ZSPJS ureja samo plače javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, ne ureja pa plač funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino in jim zaradi tega na podlagi zakona funkcija miruje. V praksi se je pri ureditvi napotitve funkcionarjev na delo v tujini pojavilo vprašanje obračuna plač v času, ko so le-ti napoteni na delo v tujini. Predlagana ureditev odpravlja pravno praznino na tem področju, s tem, da določa ureditev v uredbi, ki ureja plače javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino tudi za funkcionarje, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja področje napotitve oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, na delu v tujini.

B) ZSPJS ne določa, kako urediti plačo osebam, ki se v okviru izvajanja projektov in v ta namen sklenjenih pogodb, zaposlijo v gostiteljski instituciji v Sloveniji. Navedene pogodbe vsebujejo natančno določena medsebojna razmerja med plačnikom storitev in gostiteljsko institucijo v Sloveniji ter določajo strukturo plačila za tujo osebo, ki jo gostiteljska institucija na osnovi pogodbe zaposli, v celoti pa financira ta tuja institucija. Kot primer navajamo primer tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Slovenijo v okviru Dejavnosti Marie Curie. Slovenija, kot država članica Evropske unije, sodeluje v projektih in programih 7. okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013). Sestavni del 7. okvirnega programa je Posebni program za razvoj človeških virov in mobilnosti »Ljudje«, ki spodbuja mobilnost raziskovalcev, z namenom, da se na področju znanosti zagotovijo dobre možnosti za pretok znanja in ljudi, za prenos rezultatov raziskav in znanja v gospodarsko okolje ter da se tako posledično ustvarijo dobri pogoji za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva. Program »Ljudje« ali z drugim imenom Dejavnosti Marie Curie omogoča pridobitev Grantov za raziskovalno usposabljanje v različnih obdobjih znanstvene kariere. Granti se dodeljujejo na osnovi pogodbe o dodelitvi Granta, ki jo Evropska komisija sklene z gostiteljsko raziskovalno organizacijo (npr. inštitut, univerza). Omenjena pogodba natančno določa medsebojna razmerja med Komisijo in gostiteljsko institucijo in tudi opredeljuje kategorije v strukturi plačila za tujega raziskovalca, ki ga gostiteljska institucija na osnovi pogodbe angažira, s tem da pri posameznih kategorijah določa višino sredstev, ki je raziskovalcu kot del dohodka namenjena. Tako so za mesečne dohodke posameznega raziskovalca določena naslednja sredstva:
- sredstva za kritje življenjskih stroškov (skladno s korekcijskimi faktorji posamezne države in glede na kategorijo raziskovalca),
- sredstva za mobilnostni dodatek (v višini 500 EUR za samske raziskovalcev in 800 EUR za raziskovalce z družino, skladno s korekcijskim faktorjem za državo),
- sredstva za potovalni dodatek (od 250 do 2.500 EUR, glede na oddaljenost od doma),
- sredstva za graditev kariere (2.000 EUR letno).

Zneski so opredeljeni tudi po statusu raziskovalca (raziskovalec v prvih štirih letih raziskovalnega dela, izkušen raziskovalec, priznan raziskovalec), za vsako državo pa so usklajeni s posebnim korekcijskim koeficientom.

Teh sredstev torej ne prejme neposredno raziskovalec, pač pa jih za namen plačila dohodkov tega raziskovalca prejme gostiteljska institucija s strani Evropske komisije. V primeru, ko pride tuji raziskovalec na delo na projekt v Republiko Slovenijo, sklene z gostiteljsko institucijo pogodbo o zaposlitvi (med načeli 7. okvirnega programa je tudi zagotavljanje socialne varnosti raziskovalcev), torej pridobi status javnega uslužbenca, uvrščen je v ustrezni plačni razred in prejema plačo na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 95/07–uradno prečiščeno besedilo in spremembe). Ta ureditev pa povzroča, da tujemu raziskovalcu ni mogoče zagotoviti plačila v višini, kot jo za namen spodbujanja mobilnosti zagotavlja Evropska komisija. V Sloveniji se namreč že nekaj let gostiteljske institucije soočajo s problemom, da slovenska struktura plače nima enakovrstnih kategorij kot so kategorije za določitev mesečnega dohodka tujega raziskovalca, ki je angažiran na osnovi pogodbe z Evropsko komisijo, oziroma da je višina plače omejena s predpisi, ki urejajo plače v javnem sektorju. Ker so sredstva Grantov, ki jih dodeljuje Evropska komisija, običajno dokaj visoka, da stimulirajo mobilnost raziskovalcev, prihaja do situacij, ko je po evropskih merilih določena plača praviloma znatno višja od mesečnega dohodka, ki ga tuj raziskovalec v Sloveniji na univerzi ali javnem raziskovalnem zavodu lahko prejme v skladu z ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.

Slovenske raziskovalne organizacije, ki s pogodbo z Evropsko komisijo gostijo tujega raziskovalca, se zavežejo, da bodo namensko porabile evropska sredstva. Zaradi načina določanja plače v javnem sektorju se gostiteljske organizacije znajdejo v položaju, da morajo po zaključku projekta sredstva Evropski komisiji vrniti, tuji raziskovalci pa v nekaterih primerih tudi predčasno zapustijo Slovenijo, ker ne prejemajo pričakovanih dohodkov. Sedanja ureditev ni spodbudna za vstopanje v pogodbeno angažiranje tujih raziskovalcev.

Natančna določila o strukturi osebnih dohodkov za mobilne raziskovalce in o višinah posameznih kategorij dohodkov, ki sestavljajo mesečno plačo gostujočega raziskovalca, so bila uvedena zaradi zelo različnih pristopov v posameznih državah članicah Evropske unije za določanje plač raziskovalcev, temeljijo pa na načelih Evropske listine za raziskovalce ter Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, ki so izšla kot priporočila Evropske komisije državam članicam v letu 2005 in sedaj predstavljajo sestavni del procesa, ki poteka med Evropsko komisijo in državami članicami pod imenom Evropsko partnerstvo za raziskovalce.

C) Z uveljavitvijo novega plačnega sistema je prišlo do spremembe koncepta določitve osnove, ki je podlaga za obračun dodatkov. V prejšnjem plačnem sistemu so se dodatki obračunavali od količnika, v novem pa se obračunavajo od osnovne plače javnega uslužbenca, v katero so vključeni dodatki na podlagi 49. b člena ZSPJS. Višine posameznih dodatkov, ki javnim uslužbencem pripadajo in se obračunavajo od osnovne plače, so določene v Kolektivni pogodbi za javni sektor in praviloma v odstotku od urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Zaradi spremenjene – višje osnove za obračun dodatkov in kumuliranja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v primeru dežurstev, prihaja v praksi, predvsem na področju zdravstva, do nesorazmernega povišanja plač, kar pa ni bil namen zakonodajalca, niti socialnih partnerjev ob sklepanju kolektivnih pogodb. Plačilo za dežurstvo je tudi nesorazmerno višje, kot plačilo tudi za enako delo v rednem delovnem času (dežurstvo se opravlja kot nadurno delo). Glede na navedeno, se predlaga polno izplačilo dodatka za delo preko polnega delovnega časa, medtem ko naj bi se drugi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času za delo v dežurstvu (npr. dodatek za delo v nedeljo ali na praznik) izplačali v višini 50% odstotkov višine dodatka, določene s KPJS.

Delovne obremenitve v času dežurstva so nesporno nižje, kot v rednem delovnem času, čeprav je intenzivnost teh obremenitev v času dežurstva v odvisnosti od posameznega delovnega področja oziroma dejavnosti javnega sektorja različna. Intenzivnost delovnih obremenitev v rednem delovnem času je višja kot v času dežurstva, ob že navedenem nižjem plačilu. Sedanja ureditev namreč dopušča, da se dodatki tudi za čas dežurstva obračunavajo glede na osnovno plačo javnega uslužbenca, ki naloge opravlja na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne gleda na to, da je delovna obremenitev v času dežurstva bistveno nižja.

Po drugi strani pa bi določitev delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, ki bi predstavljalo podlago za obračun dodatkov v času dežurstva, zagotavljalo tudi enak položaj zaposlenih, ki opravljajo primerljive naloge v času dežurstva. Ob tem velja posebej izpostaviti, da bosta oba predlagana ukrepa (znižanje višine dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času in opredelitev dežurnega delovnega mesta) vplivala tudi na optimizacijo stroškov dela in racionalnejšo organizacijo dela v zdravstveni dejavnosti, k čemer zavezuje tudi sklep Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo (Sklep, številka: 411-10/10-40/3 z dne 17.5.2010), sprejet ob obravnavi finančnih razmer zdravstvenega sistema v Sloveniji.


V nadaljevanju je prikazan izračun vrednosti dežurstva in dodatkov v novem sistemu obračuna plač (primer: zdravstvena dejavnost; delovna mesta: zdravnik specialist V/VI PPD1 v 57. plačnem razredu, zdravnik specialist v 50 plačnem razredu in diplomirana medicinska sestra - dispanzerska dejavnost v 35. plačnem razredu):

1. Primerjava vrednosti osnov za dežurstvo in posameznih ur dežurstva

1.1. Ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerij v osnovni plači zdravnika specialista V/VI, PPD1 je razlika osnov za izračun ure dežurstva in vrednost izračunanih ur dežurstva med starim in novim obračunom plač naslednja:

Osnova za izračun ure dežurstva

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS


V novem sistemu obračuna plač je osnova za izračun dežurstva, ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerja omenjenega delovnega mesta, višja za 120,26 %. Razlika temelji na dejstvu, da je bila prej osnova za izračun enaka vrednosti osnovnega količnika zaposlenega, v novem sistemu pa je osnova za izračun enaka osnovni plači zaposlenega.

Izračunane vrednosti ene ure dežurstva

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS


V novem sistemu obračuna plač je zaradi omenjene višje osnove za izračun dežurstva, ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerja zaposlenega, višja tudi vrednost ure dežurstva oziroma ure nadurnega dela za 90,90 %. Prav tako je tudi sam dodatek za eno uro dela preko polnega delovnega časa višji za 32.16 %.

Vrednosti ene ure posameznih vrst ur dežurstva



Vrednost osnovne ure dežurstva zdravnika specialista V/VI, PPD1 v novem sistemu obračuna plač znaša 31,65 €, vrednost najvišje ovrednotene ure dežurstva na praznik ponoči pa znaša 58,80 € oziroma je višja za faktor 1,86.


Ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in za polovico znižani vrednosti dodatkov iz KPJS, kot je predlagano v tema zakonu, so vrednosti posameznih ur dežurstva naslednje:



Vrednost osnovne ure dežurstva zdravnika specialista V/VI, PPD1 v novem sistemu obračuna plač znaša 31,65 €, vrednost najvišje ovrednotene ure dežurstva na praznik ponoči pa znaša 45,22 € oziroma je višja za faktor 1,43.


1.2. ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovni plači zdravnika specialista V/VI, PPD1 je razlika osnov za izračun ure dežurstva in vrednost izračunanih ur dežurstva med starim in novim obračunom plač naslednja:

Osnova za izračun ene ure dežurstva

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS


V novem sistemu obračuna plač je osnova za izračun dežurstva, ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerja omenjenega delovnega mesta, višja za 137,50 %. Razlika temelji na dejstvu, da je bila prej osnova za izračun enaka vrednosti osnovnega količnika zaposlenega, v novem sistemu pa je osnova za izračun enaka osnovni plači zaposlenega.

Izračunane vrednosti ene ure dežurstva

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS


V novem sistemu obračuna plač je zaradi omenjene višje osnove za izračun dežurstva, ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerja zaposlenega, višja tudi vrednost ure dežurstva oziroma ure nadurnega dela za 105,81 %. Prav tako je tudi sam dodatek za eno uro dela preko polnega delovnega časa višji za 42.48 %.

Vrednosti posameznih vrst ene ure dežurstva ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovni plači:



Vrednost osnovne ure dežurstva zdravnika specialista V/VI, PPD1 v novem sistemu obračuna plač znaša 34,13 €, vrednost najvišje ovrednotene ure dežurstva na praznik ponoči pa znaša 63,40 € oziroma je višja za faktor 1,86.


Ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovnih plačah in za polovico znižani vrednosti dodatkov iz KPJS, kot je predlagano v tema zakonu, so vrednosti posameznih ur dežurstva naslednje:



Vrednost osnovne ure dežurstva zdravnika specialista V/VI, PPD1 v novem sistemu obračuna plač znaša 34,13 €, vrednost najvišje ovrednotene ure dežurstva na praznik ponoči pa znaša 48,77 € oziroma je višja za faktor 1,43.


2. Primerjava vrednosti dodatkov (nočno, nedeljsko in praznično delo)

Iz primerjave izračuna dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo pri zdravniku specialistu V/VI, PPD1 med starim in novim izračunom plač je razvidno, da so v novem sistemu vsi omenjeni dodatki vrednoteni višje kot v starem obračunu plač. Razlika temelji na dejstvu, da je bila prej osnova za izračun dodatkov enaka vrednosti osnovnega količnika zaposlenega (brez upoštevanja pripadajočih dodatkov, ki jih je bilo potrebno upoštevati v prevedbi), v novem sistemu pa je osnova za izračun enaka osnovni plači zaposlenega.

Za primerjavo z zdravnikom specialistom V/VI PPD1 so prikazane tudi izračune vrednosti za izhodiščne plačne razrede na delovnih mestih zdravnik specialist in diplomirana medicinska sestra - dispanzerska dejavnost, ki sta orientacijski delovni mesti (ODMN) iz Kolektivne pogodbe za javni sektor. Primerjava je izračunana za upravičenost do desetih ur posameznega dodatka.


2.1. Primerjava vrednosti dodatkov ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerij

V novem sistemu obračuna plač so zaradi višje osnove za izračun dodatkov, ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerja zaposlenega, višje tudi vrednosti posameznih dodatkov. Zvišanje dodatkov, izraženo v odstotkih, je razvidno v skrajno desnih kolonah spodnjih tabel.


Zdravnik specialist V/VI, PPD1 (polovična odprava nesorazmerja)

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Zdravnik specialist - ODMN (polovična odprava nesorazmerja)

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Diplomirana medicinska sestra dispanzerska dejavnost - ODMN (polovična odprava nesorazmerja)

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerij v osnovnih plačah so glede na predlog tega zakona, ki pomeni polovično znižanje vrednosti dodatkov, dodatki glede na vrednost dodatkov v starem obračunu plače (pred ZSPJS) nižji za vrednosti, izražene v odstotkih, ki so razvidne v skrajno desnih kolonah spodnjih tabel:


Zdravnik specialist V/VI, PPD1 (polovična odprava nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Zdravnik specialist - ODMN (polovična odprava nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS




Diplomirana medicinska sestra dispanzerska dejavnost - ODMN (polovična odprava nesorazmerja) :

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS




2.2. Primerjava vrednosti dodatkov ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij

Zdravnik specialist V/VI, PPD1 (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Zdravnik specialist - ODMN (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Diplomirana medicinska sestra dispanzerska dejavnost - ODMN (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS




3. Ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovnih plačah so glede na predlog tega zakona, ki pomeni polovično znižanje vrednosti dodatkov, dodatki glede na vrednost dodatkov v starem obračunu plače (pred ZSPJS) nižji za vrednosti, izražene v odstotkih, ki so razvidne v skrajno desnih kolonah spodnjih tabel:


Zdravnik specialist V/VI, PPD1 (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Zdravnik specialist - ODMN (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



Diplomirana medicinska sestra dispanzerska dejavnost - ODMN (po celotni odpravi nesorazmerja):

Pred ZSPJS V skladu z ZSPJS



4. Vrednost konkretnega obsega dežurstva med vikendom

Na osnovi konkretnega primera izračuna vrednosti dežurstva zdravnika specialista V/VI, PPD1, ki je uvrščen v 57. plačni razred s šestnajstimi leti delovne dobe in je predstavljen v nadaljevanju, je izračunana vrednost dežurstva med vikendom (brez praznika) ob predpostavki, da zdravnik dežura od petka (22:00) do ponedeljka (07:00).

Prav tako je izračunan tudi primer zdravnika v 50. plačnem razredu in diplomirane medicinske sestre v 35. plačnem razredu, na istih predpostavkah, s tem, da je vrednost posameznih vrst ur dežurstva za zdravnika specialista in diplomirane medicinske sestre prikazana zgolj v primeru celotne odprave nesorazmerja v osnovnih plačah, ne pa tudi v primeru polovične odprave nesorazmerja v osnovnih plačah. Kot je razvidno iz spodnjih izračunov je odstotek znižanja v vseh treh primerih izračuna na različnih delovnih mestih enak, razlika je različna le v nominalnih vrednostih.


4.1 Vrednosti posameznih vrst ur dežurstva ob upoštevanju polovične odprave nesorazmerij v osnovni plači za zdravnika specialista V/VI PPD1 v 57. plačnem razredu:

Predpostavka: 57 ur dežurstva med vikendom (od petka 22:00 do ponedeljka 07:00) na naslednji način:

petek (nočno) 22-24 (2 x O020)
sobota (nočno) 24-06 (6 x O020)
sobota 06-22 (16 x O010)
sobota (nočno) 22-24 (2 x O020)
nedelja(nočno) 24-06 (6 x O041)
nedelja 06-22 (16 x O031)
nedelja (nočno) 22-24 (2 x O041)
ponedeljek (nočno) 24-06 (6 x O020)
ponedeljek 06-07 (1 x O010)

O010 (16+1) = 17 ur
O020 (2+6+2+6) = 16 ur
O031 (16) = 16 ur
O041 (6+2) = 8 ur
SKUPAJ = 57 ur




57 ur dežurstva med vikendom znaša = 2.374,19 €.

Polovična vrednost dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, določenih v KPJS, kot je predlagano v predlogu tega zakona, pomeni, da bi zdravnik specialist V/VI PPD1 v 57. plačnem razredu, ki mu je odpravljena polovica nesorazmerja v osnovni plači in, ki bi dežural med vikendom (od petka 22:00 do ponedeljka 07:00), za to dežurstvo prejel 2.089,14 €.

Spodnja tabela prikazuje izračun višine dodatkov z delo v manj ugodnem delovnem času v navedenem primeru:





V primerjavi s prejemkom, ki bi ga isti zdravnik prejel za dežurstvo med vikendom na istem delovnem mestu, na katerem opravlja redno delo, brez polovičnega znižanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (2.374,19 €), bi zdravnik, na podlagi predloga tega zakona za znižanje dodatkov, prejel za 285,05 € nižje izplačilo (2.374,19 € - 2.089,14 € = 285,05 €), kar pomeni 12,00 % znižanje.


4.2. Vrednosti posameznih vrst ur dežurstva ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovni plači za zdravnika specialista V/VI PPD1 v 57. plačnem razredu:



57 ur dežurstva med vikendom znaša = 2.560,06 €.

Polovična vrednost dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, določenih v KPJS, kot je predlagano v predlogu tega zakona, pomeni, da bi zdravnik specialist V/VI PPD1 v 57. plačnem razredu, ki mu je v celoti odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači in ki bi dežural med vikendom (od petka 22:00 do ponedeljka 07:00), za to dežurstvo prejel 2.252,68 €.

Spodnja tabela prikazuje izračun višine dodatkov z delo v manj ugodnem delovnem času v navedenem primeru:



V primerjavi s prejemkom, ki bi ga isti zdravnik prejel za dežurstvo med vikendom, na istem delovnem mestu, na katerem opravlja redno delo, brez polovičnega znižanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (2.560,06), bi zdravnik na podlagi predloga tega zakona prejel za 307,38 € nižje izplačilo (2.560,06 € - 2.252,68 € = 307,38 €, kar pomeni 12,00 % znižanje).


4.3. Vrednosti posameznih vrst ur dežurstva ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovni plači za zdravnika v 50. plačnem razredu.




57 ur dežurstva med vikendom znaša = 1.945,44 €.

Polovična vrednost dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, določenih v KPJS, kot je predlagano v predlogu tega zakona, pomeni, da bi zdravnik specialist V/VI PPD1 v 50. plačnem razredu, ki mu je v celoti odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači in ki bi dežural med vikendom (od petka 22:00 do ponedeljka 07:00), za to dežurstvo prejel 1.711,86 €.

Spodnja tabela prikazuje izračun višine dodatkov z delo v manj ugodnem delovnem času v navedenem primeru:



V primerjavi s prejemkom, ki bi ga isti zdravnik prejel za dežurstvo med vikendom brez polovičnega znižanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (1.945,44 €), bi ta zdravnik na podlagi predloga tega zakona prejel za 233,58 € nižje izplačilo (1.945,44 € - 1.711,86 € = 233,58 €, kar pomeni 12,00 % znižanje).




4.4. Vrednosti posameznih vrst ur dežurstva ob upoštevanju celotne odprave nesorazmerij v osnovni plači za medicinsko sestro v 35. plačnem razredu.




57 ur dežurstva med vikendom znaša = 1.080,23 €.

Polovična vrednost dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, določenih v KPJS, kot je predlagano v predlogu tega zakona, pomeni, da bi Diplomirana medicinska sestra v 35. plačnem razredu, ki ji je v celoti odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači in ki bi dežurala med vikendom (od petka 22:00 do ponedeljka 07:00), za to dežurstvo prejela 950,53 €.

Spodnja tabela prikazuje izračun višine dodatkov z delo v manj ugodnem delovnem času v navedenem primeru:



V primerjavi s prejemkom, ki bi ga ista medicinska sestra prejela za dežurstvo med vikendom brez polovičnega znižanja dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (1.080,23), bi ta medicinska sestra na podlagi predloga tega zakona prejela za 129,70 € nižje izplačilo (1.080,23 € - 950,53 € = 129,70 €, kar pomeni 12,00 % znižanje).


5. Primeri učinka predloga zakona glede spremenjene osnove za plačilo dežurstva in za polovico znižanih dodatkov v dejavnosti zdravstva (dežurstvo v času od petka od 22. ure do ponedeljka do 7.00 ure).

5.1. Učinek predloga zakona – delovno mesto zdravnika specialista VIVI PPD1



5.1.1 ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij
- 57 ur dežurstva zdravnika specialista V/VI PPD1 po sedaj veljavni ureditvi v 57. plačnem razredu, brez znižanih dodatkov, ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij = 2,374,19 €.
- 57 ur dežurstva zdravnika specialista V/VI PPD1 po predlagani ureditvi dežurstva na delovnem mestu v 50. plačnem razredu, z znižanimi dodatki, ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij =1.587,57€. - kar je 786,62 € oziroma 33 % znižanje plačila dežurstva.


5.1.2. ob polni odpravi plačnih nesorazmerij

- 57 ur dežurstva zdravnika specialista V/VI PPD1 po sedaj veljavni ureditvi v 57. plačnem razredu, brez znižanih dodatkov, ob polni odpravi plačnih nesorazmerij = 2.560,06 €.
- 57 ur dežurstva zdravnika specialista V/VI PPD1 po predlagani ureditvi dežurstva na delovnem mestu v 50. plačnem razredu, z znižanimi dodatki, ob polni odpravi plačnih nesorazmerij = 1.711,44 €, - kar je 848,20 € oziroma 33% znižanje plačila dežurstva.


5.2. Učinek predloga zakona – delovno mesto diplomirane medicinske sestre


5.2.1. ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij
- 57 ur dežurstva diplomirane medicinske sestre, ki je uvrščena v 35. plačni razred, brez znižanih dodatkov, ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij = 1001,81 €.
- 57 ur dežurstva diplomirane medicinske sestre na delovnem mestu v 29. plačnem razredu, z znižanimi dodatki, ob polovični odpravi plačnih nesorazmerij = 696,67 €. - kar je 305,14 € oziroma 30,45 % znižanje plačila dežurstva.


5.2.2. ob polni odpravi plačnih nesorazmerij

- 57 ur dežurstva diplomirane medicinske sestre, ki je uvrščena v 35. plačni razred, brez znižanih dodatkov, ob polni odpravi plačnih nesorazmerij = 1080,23 €.
- 57 ur dežurstva diplomirane medicinske sestre na delovnem mestu v 29. plačnem razredu, z znižanimi dodatki, ob polni odpravi plačnih nesorazmerij = 751,23 €.

- kar je 329,00 € oziroma 30,45 % znižanje plačila dežurstva.





D) Predlaga se znižanje zgornje meje višine položajnega dodatka, in sicer iz 20 odstotkov osnovne plače na 12 odstotkov osnovne plače. Čeprav je namen zakonodajalca z uvedbo položajnega dodatka bil zagotoviti dodatno plačilo dela javnih uslužbencev, ki poleg najzahtevnejših vsebinskih nalog z delovnega področja proračunskega uporabnika tudi načrtujejo, organizirajo, vodijo in kontrolirajo delo podrejenih sodelavcev, so se plače v odvisnosti od notranje organiziranosti posameznega proračunskega uporabnika povečale tudi do 20%, kar dejansko pomeni za pet plačnih razredov. Po oceni predlagatelja to pomeni pretirano nesorazmerje pri določitvi plače vodjem, ki nimajo statusa direktorja. Predlagana sprememba posredno odpravlja nekatera nesorazmerja v plačah med direktorji, ki jim položajni dodatek ne pripada in drugimi javnimi uslužbenci, ki so do tega dodatka upravičeni glede na kriterije, določene v uredbi vlade, upoštevaje dejstvo, da javni uslužbenci lahko napredujejo v višje plačne razrede, direktorji pa ne.

E) Obstoječi zakon ima v 43. členu določilo, da izvaja nadzor na izvajanjem zakona ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ministrstvo, pristojno za posamezno področje ter ministrstvo, pristojno za finance v okviru proračunskega nadzora. Praksa v zvezi z izvajanjem nadzorov prehoda v nov plačni sistem v javnem sektorju kaže, da nadzore izvajajo pristojna ministrstva v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo, čeprav se glede na dejstvo, da pristojnosti glede izvajanja nadzorov v veljavnem 43. členu zakona niso jasno razmejene, v posameznih primerih dogaja, da se zahteve za izvajanje nadzorov posredujejo zgolj na Ministrstvo za javno upravo. Zaradi tega se predlaga, da se v 43. členu zakona eksplicitno določi, da nadzor izvajajo pristojna ministrstva v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za sistem plač v javnem sektorju. Poleg tega zakon v 44. členu določa prekrške in globe zanje, vendar pa ne določa inšpekcijskega organa, ki bi jih lahko izrekal. Številne zahteve za izvedbo nadzorov in sankcioniranje kršiteljev zakonskih določb, ki so jih podali javni uslužbenci oziroma uporabniki proračuna kažejo, da je v zakonu področje nadzora nad izvajanjem plačnega sistema javnega sektorja treba opredeliti kot inšpekcijsko nadzorstvo ter pri tem opredeliti vse atribute, ki ga kot takšnega določajo, kar predlagatelj v noveli zakona tudi predlaga.

F) Uvaja se tudi nova plačna skupina K-delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti, v katero bodo uvrščena delovna mesta s področja obvezne socialne varnosti, kot posebne dejavnosti javnega sektorja. V to dejavnost sodijo trije javni zavodi, in sicer Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in za katere velja Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti-tarifni del. Področje obvezne socialne varnosti predstavlja posebno dejavnost tudi po mednarodni klasifikaciji dejavnosti. Strokovne naloge na področju izvajanja obvezne socialne varnosti so po vsebini specifične in se po vsebini pomembno razlikujejo od nalog strokovnih delavcev v skupini I, v kateri so sedaj uvrščena delovna mesta s tega področja.

G) Čeprav ZJU v 21. členu določa obvezo vseh delodajalcev v javnem sektorju, da akti o sistemizaciji delovnih mest obvezno vključujejo tudi opis nalog, se je v praksi izkazalo, da posamezni proračunski uporabniki teh opisov nimajo izdelanih. Predlagatelj ocenjuje, da je ne glede na določbe ZJU tudi v zakon, ki kot poseben zakon ureja sistem plač v javnem sektorju, potrebno vključiti določbo, da je opis nalog delovnega mesta oziroma naziva obvezna sestavina sistemizacije. Opis nalog namreč predstavlja pomembno podlago za primerjavo v vsebini in zahtevnosti posameznih delovnih mest oziroma nazivov ter za vrednotenje delovnih mest oziroma nazivov.

H) Veljavni zakon v drugem odstavku 3. člena določa, da je ob izročitvi pogodbe o zaposlitvi, odločbe ali sklepa, javnemu uslužbencu treba izdati tudi pisno obvestilo, s katerim se pojasni podlago za določitev njegove plače ter višino posameznih delov. Predlagatelj ocenjuje, da gre za nepotrebno dodatno administriranje in predlaga, da se vsi relevantni podatki o plači in pravnih podlagah za določitev višine plače določijo že v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu.

I) Za funkcionarje je nov plačni sistem, uveljavljen na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09-uradno prečiščeno besedilo, 107/09-odl.US, 98/09 – ZIUZGK in 13/10, ZSPJS), pričel veljati 1. januarja 2008. Navedeni zakon v drugem odstavku 49. člena določa, da v primeru, če bi funkcionar iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in A5 po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona (prehod v nov plačni sistem), prejel plačo v znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje znesek razlike do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu, zmanjšanega za 5 odstotkov. To pomeni, da se mu varovana plača zmanjša za 5 odstotkov.

Varuhinja človekovih pravic je 18.1.2008 na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za oceno ustavnosti 23. člena, drugega odstavka 49. člena, desetega odstavka 49. č člena in Priloge 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Izpodbijanim določbam je očitala neskladje z 2. členom in s 14. členom Ustave.

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-10/08-19 (Uradni list RS, št. 107/09) odločilo, da :
- drugi odstavek 10. člena ZSPJS v zvezi s Prilogo 3 in deveti odstavek 49. č člena, v kolikor se nanašata na funkcije varuha človekovih pravic in namestnikov varuha človekovih pravic, nista v neskladju z Ustavo,
- se pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena zavrže ter,
- je drugi odstavek 49. člena ZSPJS, v kolikor se nanaša na funkcije varuha človekovih pravic in namestnikov varuha človekovih pravic, v neskladju z Ustavo.

V zvezi s tem je odločilo, da so utemeljeni očitki Varuhinje o nedopustnem razlikovanju med funkcionarji varuha v primerjavi s položajem državnih tožilcev in državnih pravobranilcev. Tudi tem funkcionarjem namreč Ustava, enako kot velja za funkcionarje Varuha, glede varstva njihove neodvisnosti (v tem okviru varstva pred znižanjem plač), ne zagotavlja enakih jamstev, kot izhajajo iz 125. člena Ustave za sodnike. Zakonodajalec je kljub temu tem funkcionarjem zagotovil enako raven varstva kot sodnikom. Zaradi tega bi bilo, po mnenju Ustavnega sodišča, upoštevaje pomemben ustavnopravni položaj Varuhinje, potrebno zagotoviti enako raven varstva tudi funkcionarjem Varuha, razen če za razlikovanje ne obstajajo razlogi, ki izhajajo iz narave stvari. Takšnih razlogov pa sodišče ni našlo, zato je odločilo, da je navedeno zakonsko določilo v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Zakonodajalcu je naložilo, da neskladje odpravi v roku 6 mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu RS.

Kljub temu, da je Ustavno sodišče RS z navedeno odločbo neskladje zakonske določbe ugotovilo le za varuha človekovih pravic in namestnike varuha človekovih pravic, predlagatelj meni, da bi bilo potrebno vsem funkcionarjem zagotoviti enako raven varstva pravic glede varovanja plače, saj meni, da za različno ureditev varovane plače za funkcionarje posameznih plačnih podskupin ni utemeljenega razloga in kar izhaja tudi iz same obrazložitve ustavne odločbe. S predlagano rešitvijo se tako vsem funkcionarjem ukinja pet odstotno znižanje varovane plače.

J) Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja so dne 28.10.2009 podpisali Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09), ki v prvem odstavku 3. člena določa splošna uskladitev osnovnih plač s 1.7.2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvideni v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009-december 2010). Predvidena rast inflacije iz pomladanske napovedi, ki jo je sprejela Vlada RS na svoji na 75. redni seji dne 1. 4. 2010 in je objavljena na spletnih straneh UMAR, zanaša 1,3 odstotka, polovica te rasti pa 0,65 odstotka, zato se s 1.7.2010 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz Priloge 1 ZSPJS za 0,65 odstotka.

Razlogi za sprejem novele ZSPJS so:
- odprava pravne praznine na področju določitve plač in drugih prejemkov tujih oseb, ki se za določen čas (npr. za čas dela na projektu) zaposlijo v Sloveniji na podlagi posebnih pogodb in se ne financirajo iz državnega proračuna, temveč so njihova plača in ostali prejemki določeni v posebnih pogodbah. Obstoječi zakon namreč določa, da se vsem zaposlenim v javnem sektorju, plače izplačujejo na podlagi ZSPJS in ne omogoča izjem oziroma izvzetja kakšne kategorije zaposlenih v javnem sektorju iz plačnega sistema, ki velja za javne uslužbence v javnem sektorju.
- ureditev plač za funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino,
- določitev drugačne osnove za obračun dodatkov za čas dežurstva in znižanje višine dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, ki pripadajo v času dežurstva in določitev delovnih mest, na katerih se izvaja dežurstvo,
- določitev nižje vrednosti položajnega dodatka ter vezanosti višine dodatkov, ki so določeni v nominalnem znesku, glede na delovni čas zaposlitve,
- odprava pravne praznine na področju nadzora nad izvajanjem zakona in ureditev - uvedba nove plačne skupine K – delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti
- uskladitev zakonske določbe z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-10/08-19, objavljeno v Uradnem listu RS št. 107/09,
- splošna uskladitev osnovnih plač na podlagi Aneksa št. 2 h KPJS ter
- manjše spremembe in dopolnitve posameznih členov zakona, ki niso vsebinske narave, temveč gre za izboljšave besedila posameznih členov z namenom odprave dvoumnosti oziroma nejasnosti posameznih členov.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA

2.1. Poglavitni cilj predlagane novele je ureditev vseh vprašanj, ki so v zakonu nejasno oziroma pomanjkljivo urejena, kar pomeni odpravo pomanjkljivosti v plačnem sistemu javnega sektorja.

2.2. Cilji predlagane novele so:
- ureditev plačila za tuje osebe, ki se v Sloveniji zaposlijo za določen čas in imajo sklenjeno posebno pogodbo, s katero imajo zagotovljena vsa sredstva za plače in druge prejemke ;
- ureditev plač za funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino;
- določitev drugačne osnove za obračun dodatkov v času dežurstva in znižanje višine dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, ki se javnim uslužbencem izplačujejo v času dežurstva ter določitev delovnih mest, na katerih se izvaja dežurstvo pri posameznih uporabnikih proračuna;
- znižanje višine položajnega dodatka in vezanost višine dodatkov, ki se izplačujejo v nominalnem znesku, na delovni čas zaposlitve;
- ureditev inšpekcijskega nadzora;
- uvrstitev delovnih mest s področja obvezne socialne varnosti v novo plačno skupino, - odprava ugotovljenega neskladja zakonske določbe z Ustavo RS in zagotovitev enake - spoštovanje določil Aneksa h KPJS, podpisanega s socialnimi partnerji, ki določa splošno uskladitev osnovnih plač s 1.7.2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvideni v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009-december 2010);
- manj zahtevne spremembe in dopolnitve posameznih členov zakona, ki niso vsebinske narave, temveč gre za izboljšave besedila posameznih členov z namenom odprave dvoumnosti oziroma nejasnosti posameznih členov.
2.2. Novela zakona sledi načelom spoštovanja enakosti pred zakonom, zagotovitve enake ravni varstva pravic ter potrebnosti pravnega urejanja.

Glede ostalih načel temeljnega zakona, to so vzpostavitev skupnega plačnega sistema za javne uslužbence in funkcionarje, določitev ustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in funkcionarjev, vzpostavitev fleksibilnega plačnega sistema, ki bo višino plač bolj povezoval z učinkovitostjo in rezultati dela ter transparenten in obvladljiv plačni sistem z vidika javnih financ, predlagana novela od temeljnega zakona ne odstopa.


2.3. Poglavitne rešitve predlagane novele zakona so:

a) Predstavitev predlaganih rešitev:

1. Ureditev plač za funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino, in sicer se bodo njihove plače, glede na to, da jim funkcija na podlagi zakona miruje, uredile z uredbo, ki ureja plače javnih uslužbencev napotenih v tujino.

2. Predlagana rešitev odpravlja problem plačila tujih oseb, ki so zaposleni v gostiteljski instituciji v Sloveniji in prejemajo plačo na podlagi pogodb, in sicer na način, da bodo (glede na to, da ne gre za nacionalna proračunska sredstva) izvzeti iz sistema plač v javnem sektorju in se bo plačilo v pogodbi o zaposlitvi določilo na podlagi splošnih predpisov s področja delovnega prava v skladu s pogodbo o odobritvi granta. S tem bo omogočeno, da bodo ustrezno porabljena sredstva, ki jih Evropska komisija namenja plačilu za tak namen. 3. Poglavitni rešitvi na področju dežurstva sta obračunavanje dežurstva od osnovne plače delovnega mesta, na katerem se dežurstvo opravlja in ne od osnovne plače javnega uslužbenca, ki dežurstvo opravlja in znižanje dodatkov, ki pripadajo javnim uslužbencem v času dežurstva, za 50 odstotkov.
b) Način reševanja:
- vprašanja, ki se bodo reševala s predlaganim zakonom so predstavljena v ciljih in poglavitnih rešitvah uvoda tega gradiva.

c) Normativna usklajenost predloga zakona:
d) Usklajenost predloga predpisa:
- s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi
- s civilno družbo oziroma ciljnimi skupinami, na katere se predpis nanaša (navedba odprtih vprašanj)
- s subjekti, ki so na poziv predlagatelja neposredno sodelovali pri pripravi predpisa oziroma so podali mnenje (znanstvene in strokovne institucija, nevladne organizacije in posamezni strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti).

e) Uskladitev z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATEO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET

Sredstva v državnem proračunu za namen ukinitve 5% znižanja varovanih plač za funkcionarje niso bila načrtovana, saj gre za uskladitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča RS. Gre za sredstev za enajst funkcionarjev, ki na letni ravni znašajo 44.707 € bruto. Sredstva bodo zagotovljena v državnem proračunu.


5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

Sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
ne bo imel drugih posledic.

II. BESEDILO ČLENOV ZAKONA
1. člen

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 107/09 - odl. US , 98/09 – ZIUZGK in 13/10) se v peti točki 2. člena črta beseda »sistemiziranih«.

V osmi točki se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:»Formacijske dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja napredovanje v Slovenski vojski, se za potrebe tega zakona štejejo za delovna mesta.«
2. člen

V prvem odstavku 3. člena se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »V uredbi iz prejšnjega stavka se uredijo tudi plače funkcionarjev, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.«

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi, odločbi oziroma sklepu določi pravna podlaga za določitev plače in posameznih delov plače, plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, višino posameznih elementov plače na dan sklenitve pogodbe, izdaje sklepa oziroma odločbe in usklajevanja plače.«

V petem odstavku se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »odločbe ali sklepa.«

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za določitev plač zaposlenim v javnem sektorju, ki se zaposlijo za določen čas na podlagi posebne pogodbe med uporabnikom proračuna in Evropsko komisijo ali drugim organom EU, mednarodno organizacijo ali tujo ustanovo ali drugim tujim delodajalcem (v nadaljnjem besedilu sopogodbenik), če so v tej pogodbi določena plača in drugi prejemki, ki jih zaposleni prejema v času zaposlitve v javnem sektorju in se ti prejemki v celoti financirajo iz sredstev, ki jih zagotavlja sopogodbenik.


3. člen

V četrtem odstavku 3. a člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek se v primerih, ko je s posebnim zakonom v okviru uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca urejen postopek pritožbe oziroma ugovora, upošteva določbe posebnega zakona.«
4. člen

V prvem odstavku 7. člena se pod plačno skupino »C- Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih« pri plačni podskupini »C6« beseda »pazniki« nadomesti z besedama »pravosodni policisti«, na koncu tabele pa se doda nova plačna skupina »K-Delovna mesta na področju obvezne socialne varnosti« in plačna podskupina »K1- strokovni delavci«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa iz 13. člena tega zakona ali kolektivno pogodbo, objavi ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov se objavijo najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.«

V napovednem stavku četrtega odstavka se črta besedilo »(formacijskih dolžnosti)«. Na koncu odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Akti iz tretjega odstavka tega člena morajo vsebovati elemente, določene v tem odstavku.«

V napovednem stavku šestega odstavka se črta beseda »potrebnih« in doda nova enajsta točka, ki se glasi:
»11. opis nalog delovnega mesta ali naziva.«

5. člen

V tretjem odstavku 8. člena se naslov tabele spremeni tako, da se glasi: »Zahtevana izobrazba oziroma strokovna usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalog«. Besedilo pod tabelo »Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06)« se nadomesti z besedilom »predpisu, ki določa uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja«.

Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V tarifne razrede iz prejšnjega odstavka se uvrščajo tudi delovna mesta, za katera se zahteva nacionalna poklicna kvalifikacija glede na določeno raven zahtevnosti.«

6. člen

V drugem odstavku 13. člena se za črko »H« doda vejica in črta beseda »in«, za črko »J« pa se dodata besedi »in K«.


7. člen

Črta se drugi odstavek 22. j člena.



8. člen

V 23. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena ravnateljem, direktorjem in tajnikom ne pripadajo: položajni dodatek, dodatki za manj ugodne delovne pogoje, dodatki za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času«.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »in drugega«. Doda se nov stavek, ki se glasi: »V primeru, da je javni uslužbenec oziroma funkcionar zaposlen za krajši delovni čas od polnega, mu dodatki, ki so določeni v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve.«

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

9. člen

V drugem odstavku 24. člena se število »20%« nadomesti s številom »12%«.

10. člen

V 32. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na druge določbe tega zakona javnemu uslužbencu v času dežurstva pripada plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo. Vrednost plačnega razreda iz prejšnjega stavka je tudi osnova za obračun dodatkov, ki mu v času dežurstva pripadajo v skladu s tem zakonom in Kolektivno pogodbo za javni sektor. V času dežurstva pripada javnim uslužbencem dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor in ostali dodatki za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, ki pa se v času dežurstva izplačujejo v višini 50% višine, ki je za te dodatke določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.«

11. člen

V prvi, drugi, tretji in četrti alineji prvega odstavka 32. b člena se besedi »zaposlenimi oziroma« nadomestita z besedilom »javnimi uslužbenci ali«.

12. člen

Četrti odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podatki se posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.«

13. člen

43. člen se spremeni tako da se glasi:
» 43. člen
(nadzor sistema plač)

(1) Nadzor nad izvajanjem sistema plač, določenega s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami po posameznih področjih opravljajo ministrstva, pristojna za posamezno področje, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za sistem plač v javnem sektorju. Ministrstvo, pristojno za finance izvaja nadzor nad izvajanjem plačnega sistema v okviru proračunskega nadzora.

(2) V primeru prejete pobude za izvedbo nadzora iz prejšnjega odstavka ministrstvo izvede nadzor najkasneje v roku treh mesecev od prejema pobude za izvedbo nadzora oziroma v tem roku odstopi zadevo drugemu pristojnemu ministrstvu oziroma pristojni inšpekciji, če samo ni pristojno za nadzor in o tem obvesti pobudnika nadzora.«

14. člen

Dodajo se novi 43. a, 43. b, 43. c in 43. č členi, ki se glasijo:

» 43. a člen
(inšpekcijski nadzor)

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, v delu, kjer se urejajo plače funkcionarjev in javnih uslužbencev, opravljajo inšpektorji za plače v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu inšpektorji) v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.

43. b člen
(način dela inšpektorja)

Inšpektor o opravljenem pregledu sestavi zapisnik in ga najkasneje v 30 dneh od opravljenega pregleda pošlje predstojniku organa, v katerem je bil opravljen nadzor in ministru, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju. O ugotovitvah inšpekcijskega nadzora se prijavitelja obvesti, če to zahteva.

43. c člen
(pooblastila inšpektorja)

(1) Inšpektor ima pooblastilo vstopiti v prostore uporabnika proračuna in vpogledati v vso dokumentacijo in v evidence podatkov v zvezi s plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. Uporabnik proračuna mora inšpektorju zagotoviti pogoje za delo in informacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

(2) Inšpektor ima pooblastilo pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora.

43. č člen
(ukrepi inšpektorja)

(1) Če inšpektor ugotovi nezakonitosti ali nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, odredi predstojniku ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.

(2) Inšpektor lahko predstojniku odredi:
- izdajo individualnega akta, ki javnemu uslužbencu zagotovi pravice v obsegu, kot so določene z zakonom in na njegovi podlagi izdanih izvršilnih predpisov ter kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca,
- izplačilo plače v skladu s predpisi, ne glede na pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklep, skladno s petim odstavkom 3. člena zakona,
- da uslužbencu ponudi aneks k pogodbi o zaposlitvi, skladno s petim odstavkom 3. člena zakona,
- da spremeni sistemizacijo, tako da sistemizira delovna mesta in nazive, ki so navedeni v aktih iz tretjega odstavka 7. člena skladno s petim odstavkom 7. člena zakona,
- da spremeni sistemizacijo, tako da sistemizira delovna mesta in nazive v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivni pogodbi, ki velja za uporabnika proračuna skladno s četrtim odstavkom 13. člena zakona,
- da preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje skladno s 16. členom zakona,
- da oceni javnega uslužbenca oz. imenuje komisijo za preizkus ocene skladno s prvim odstavkom 17. a člena,
- da javnega uslužbenca pisno seznani z njegovo oceno in z utemeljitvijo ocene oziroma, da ga pisno seznani o razlogih za neocenitev skladno z drugim odstavkom 17. a člena.

15. člen

V 44. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»(1) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, ki:
- ovira ali onemogoči vstop inšpektorja v prostore, ne omogoči inšpektorju ustreznih pogojev za delo ali ne zagotovi dostopa do dokumentacije, potrebne za izvedbo inšpekcijskega nadzora (43. c člen),
- ne spoštuje odrejenih ukrepov inšpektorja. Globa za ta prekršek se lahko izreče večkrat zaporedoma (43. č člen).«

Dosedanji prvi odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
- določi oziroma izplača plačo v nasprotju z zakonom, predpisom ali drugim aktom, izdanim na njegovi podlagi, ali kolektivno pogodbo,
־ sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
־ ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
־ ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prvega odstavka 3. a člena tega zakona,
־ izvede napredovanje javnega uslužbenca v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
־ določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 22. členom tega zakona,
־ določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju z 22. a členom tega zakona,־ ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
- ne posreduje podatkov o plačah v skladu s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona,
- ne obračuna plač v skladu s 40. členom tega zakona,
־ izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49. a do 49. c člena tega zakona,
־ izplača plačo v nasprotju z določbami šestega in sedmega odstavka 52. člena tega zakona,
- ne vloži tožbe zoper delojemalca, če ne pride do soglasja glede vrnitve preveč izplačanega zneska v skladu s tretjim odstavkom 3. a člena,
- če izvede vračilo preveč izplačane plače v nasprotju s postopkom, določenim v tretjem odstavku 3. a člena tega zakona,
- sistemizira delovno mesto ali naziv, ki ni določen v aktih, ki so podlaga za katalog iz tretjega odstavka 7. člena zakona,
- sistemizira delovno mesto v nasprotju s četrtim odstavkom 13. člena,
- ne preveri najmanj enkrat letno izpolnjevanja pogojev za napredovanje v skladu s 16. členom,
- ne oceni javnega uslužbenca, ki je to zahteval v skladu s 17. a členom oziroma ne imenuje komisije za preizkus ocene,
- brez soglasja iz drugega odstavka 19. člena uvrsti javnega uslužbenca v višji plačni razred.«

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

16. člen

V prvem odstavku 49. člena se besedilo »ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec« nadomesti z besedo »funkcionar«.

Drugi odstavek se črta.

V tretjem odstavku se črtata besedi »in drugega«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

17. člen

V desetem odstavku 49. č člena se beseda »devetega« nadomesti z besedo »osmega«.



PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18. člen

Določba 9. člena tega zakona se začne uporabljati z dnem začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev uredbe, ki določa kriterije za določitev višine položajnega dodatka.



19. člen

Določba novega šestega odstavka 32. člena zakona se prične uporabljati s 1. septembrom 2010. Do roka iz prejšnjega stavka morajo uporabniki proračuna, s soglasjem pristojnega ministra, iz nabora delovnih mest v veljavnih kolektivnih pogodbah oziroma drugih aktov iz 13. člena zakona, v internih aktih določiti delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Predlog akta o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo, je potrebno predhodno posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu.

20. člen

Določbe novih 43. a do 43. d člena in spremenjenega 44. člena zakona se pričnejo uporabljati s 1. novembrom 2010.
Plača, obračunana v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 49. člena zakona, se prične funkcionarjem izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.
Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti se uskladi s tem zakonom v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.


21. člen

Plačna lestvica iz priloge 1 zakona se spremeni tako, da se osnovne plače plačnih razredov od 1. julija 2010 povišajo za 0,65 odstotka.

Usklajena plačna lestvica iz prejšnjega odstavka se objavi kot priloga 1 tega zakona.

22. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Priloga 1:

Plačna lestvica, veljavna od 1. julija 2010
Plačni razred
Osnovna plača
(v EUR)
Plačni razred
Osnovna plača
(v EUR)
1
476,05
34
1.736,84
2
495,11
35
1.806,31
3
514,90
36
1.878,57
4
535,50
37
1.953,70
5
556,92
38
2.031,85
6
579,20
39
2.113,14
7
602,35
40
2.197,67
8
626,45
41
2.285,57
9
651,53
42
2.376,97
10
677,58
43
2.472,06
11
704,68
44
2.570,95
12
732,87
45
2.673,78
13
762,18
46
2.780,73
14
792,67
47
2.891,97
15
824,38
48
3.007,64
16
857,35
49
3.127,95
17
891,66
50
3.253,07
18
927,32
51
3.383,19
19
964,41
52
3.518,52
20
1.002,98
53
3.659,25
21
1.043,11
54
3.805,64
22
1.084,83
55
3.957,85
23
1.128,22
56
4.116,15
24
1.173,36
57
4.280,83
25
1.220,28
58
4.452,04
26
1.269,10
59
4.630,12
27
1.319,85
60
4.815,33
28
1.372,65
61
5.007,94
29
1.427,56
62
5.208,26
30
1.484,66
63
5.416,59
31
1.544,05
64
5.633,26
32
1.605,80
65
5.858,58
33
1.670,03

III. OBRAZLOŽITEV:

K 1. členu:
Katalog, funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek vseh funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, ne pa tudi spisek vseh sistemiziranih delovnih mest. Katalog vključuje nabor delovnih mest, ki pa vsa niso nujno tudi sistemizirana v aktu delodajalca. Delodajalec glede na potrebe delovnega procesa in upoštevaje četrti odstavek 13. člena zakona v akt o sistemizaciji delovnih mest, izmed celotnega nabora delovnih mest, določenega v katalogu, povzame zgolj tista delovna mesta, ki jih potrebuje za svoje poslovanje. Ker torej katalog ne vključuje zgolj tistih delovnih mest, ki so pri proračunskih uporabniki dejansko sistemizirana, temveč predstavlja najširši možen nabor delovnih mest, je v 5. točki 2. člena veljavnega zakona treba črtati besedo »sistemiziranih«.

Za Slovensko vojsko velja določena specifičnost pri razmejevanju delovnih mest in nazivov. Zaradi narave dela se s sicer običajnim pojmom »delovno mesto« v vojski razume formacijska dolžnost, kar neposredno izhaja iz predpisov, ki urejajo delovanje Slovenske vojake. Skladno z drugim odstavkom 13. člena sedaj veljavnega zakona, se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (vojaki) v plačne razrede uvrščajo z uredbo vlade. Naslov te uredbe se glasi: Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uradni list RS, št. 71/08). V veljavnem ZSPJS je nekonsistentno uporabljena besedna zveza »formacijska dolžnost«, saj je npr. v tretjem odstavku 7. člena ob »delovnih mestih« in »nazivih« omenjena tudi »formacijska dolžnost«, v drugih delih zakona (npr. 13. člen) pa se tudi za vojsko uporabljata izključno pojma delovno mesto in naziv. Zaradi odprave navedene nekonsistentnosti glede razmejitve pojmov »delovno mesto«, »naziv« in »formacijska dolžnost« ter zagotovitve nesporne jasnosti, da pojem delovno mesto vključuje tudi formacijske dolžnosti, ki so značilne za vojsko, je predlagano, da se v obrazložitvi temeljnih pojmov zakona določi, da se za potrebe tega zakona formacijska dolžnost obravnava kot delovno mesto. Predlagatelj ocenjuje, da je to v nomotehničnem smislu ustrezneje, kot pa zakon dopolnjevati tako, da bi ob navajanju pojmov delovno mesto in naziv, vsakokrat bilo treba navesti še pojem formacijska dolžnost, ki se glede na specifiko in naravo dela pojavlja zgolj v Slovenski vojski.

K 2. členu:
Pri ureditvi napotitve javnih uslužbencev in funkcionarjev na delo v tujini se je ugotovila pravna praznina pri določanju plač funkcionarjev v času, ko so le-ti napoteni na delo v tujino in jim funkcija miruje. Veljavni zakon določa, da se plače za delo v tujini z uredbo vlade določijo zgolj za javne uslužbence, ne pa tudi za funkcionarje. Ker je praksa pokazala, da so posamezne osebe, ki imajo status funkcionarja v Republiki Sloveniji prav tako lahko napotene na delo v tujino – gre predvsem za pravosodne funkcionarje, predlagana ureditev odpravlja pravno praznino na tem področju tako, da se tudi njihovo plačilo za čas dela v tujini uredi z uredbo, ki ureja plače za delo v tujini.

S predlogom spremembe drugega odstavka se spreminja obstoječo zakonsko določbo v delu, ki določa izdajo obvezne pisne obrazložitve aneksa k pogodbi o zaposlitvi oziroma drugega akta, s katerim se določa plača. Vse obrazložitve ter pravne podlage plače bodo določene v pogodbi o zaposlitvi oziroma sklepu oziroma drugem aktu, s katerim se določa plača. Z navedenim predlogom se bo pomembno zmanjšalo nepotrebno administriranje, vezano na izdajanje pisnih obvestil, saj bo javni uslužbenec zaradi razširitve obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi že na podlagi te pogodbe seznanjen z vsemi relevantnimi dejstvi glede določitve njegove plače.

V petem odstavku gre le za redakcijski popravek sklicevanja tudi na odločbo oziroma sklep in ne le na pogodbo o zaposlitvi, s čimer se zagotavlja konsistentnost glede na dejstvo, da se plača v posameznih primerih lahko določi tudi z odločbo oziroma sklepom.

Predlagana rešitev v novem šestem odstavku odpravlja problem plačila tujih oseb, ki opravljajo delo v javnem sektorju v Republiki Sloveniji. Ni tako redka praksa, ko tuje osebe na podlagi pogodbe z Evropsko komisijo ali drugo mednarodno organizacijo oziroma tujim delodajalcem gostujejo v naši državi in imajo v pogodbi s to institucijo oziroma tujim delodajalcem že določeno plačilo za delo in druge prejemke v času opravljanja dela v javnem sektorju v Republiki Sloveniji. V teh primerih plačilo tujih oseb v ničemer ne bremeni slovenskih javnih sredstev, saj je plačilo že določeno in zagotovljeno v sami pogodbi te osebe z določeno mednarodno institucijo oziroma tujim delodajalcem. Glede na dejstvo, da te osebe za čas trajanja te pogodbe dejansko sklenejo delovno razmerje v slovenskem javnem sektorju, jih je treba izločiti iz plačnega sistema našega javnega sektorja, saj bi v nasprotnem morali upoštevati določbe veljavnega normativnega okvirja, ki ureja sistem plač v javnem sektorju v Republiki Sloveniji, kljub temu, da so vsa sredstva zagotovljena v skladu z navedeno pogodbo s strani tujega delodajalca. V primeru neizločitve teh primerov iz plačnega sistema javnega sektorja teh pogodb sploh ne bi bilo mogoče realizirati.
Kot primer je možno navesti raziskovalce, ki so zaposleni v gostiteljski instituciji slovenskega javnega sektorja (univerza) in so sredstva za plačilo dela teh raziskovalcev zagotovljena s sklenitvijo pogodbe z mednarodno institucijo in v ničemer ne bremenijo slovenskega proračuna. Izločitev iz plačnega sistema slovenskega javnega sektorja bo omogočila, da bodo ustrezno porabljena sredstva, ki jih Evropska komisija namenja za plačilo teh raziskovalcev. Pravna podlaga za drugačno določitev plačila omenjenih tujih raziskovalcev, izhaja neposredno iz pravnih virov EU. V Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) in v Odločbi sveta o posebnem programu "Ljudje" za izvajanje sedmega okvirnega programa ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013) (2006/973/ES) so določeni cilji in dejavnosti ter uveljavljena načela, ki jih morajo članice spoštovati pri spodbujanju mobilnosti raziskovalcev (člen 2, 3 in priloga Sklepa; člen 2, 5, 6 in priloga Odločbe). Na izvedbeni ravni pa so ta načela udejanjena s financiranjem projektov, kot je Marie Curie, to je s konkretnimi pogodbami »Grant Agreement« med Evropsko komisijo in javnim zavodom za posameznega raziskovalca, kjer je tudi točno določeno, koliko sredstev prejme javni zavod ob zaposlitvi tujega raziskovalca v okviru programa Marie Curie in za kakšen namen. Predlagana rešitev tako zagotavlja spoštovanje pravnih virov EU in hkrati spodbuja mobilnost raziskovalcev.

K 3. členu:
Postopek uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca v zvezi z določitvijo plače je sicer določen v 3. a členu ZSPJS, prav tako pa je določen tudi v nekaterih področnih zakonih, zato predlagatelj razširja zakonsko določbo z možnostjo uveljavljanja pravnega varstva javnega uslužbenca na podlagi postopka, ki ga določa posebni zakon.

K 4. členu:
Sprememba poimenovanja paznikov iz plačne podskupine »C6« v pravosodne policiste je posledica sprememb njihovega poimenovanja v področni zakonodaji (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij).

Uvaja se nova plačna skupina K in plačna podskupina K1, v katero se bodo uvrščala delovna mesta s področja obvezne socialne varnosti, kot posebne dejavnosti javnega sektorja, ki so bila sedaj uvrščena v plačno skupino I in za katere velja Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti. Z navedeno spremembo predlagatelj sledi uvrstitvi delovnih mest s tega področja v posebno dejavnost v Standardni klasifikaciji dejavnosti.

V obstoječem zakonu je določeno, da Katalog delovnih mest in nazivov objavlja vlada. Predlagatelj meni, da je z izvedbenega vidika racionalnejša ureditev, da katalog objavlja ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.

Razlog za črtanje besedila »formacijske dolžnosti« v četrtem odstavku navedenega člena je v povezavi s črtanjem tega besedila v 1. členu te novele (opredelitev pojmov), ki določa, da se za potrebe tega zakona formacijska dolžnost šteje za delovno mesto. Predlaga se, da morajo akti, ki so podlaga za pripravo kataloga, vsebovati vse elemente, ki jih zajema katalog.

Predlaga se, da akt v sistemizaciji, poleg že določenih obveznih sestavin, vsebuje tudi opis delovnega mesta ali naziva. Gre za neposredno povezavo z določitvijo plačnega razreda, saj se glede na vsebino dela določajo pogoji za opravljanje tega dela, kar določa zahtevnost delovnega mesta in posledično uvrstitev v ustrezni plačni razred. Čeprav ZJU v 21. členu določa obvezo vseh delodajalcev v javnem sektorju, da akti o sistemizaciji delovnih mest obvezno vključujejo tudi opis nalog, se je v praksi izkazalo, da posamezni proračunski uporabniki teh opisov nimajo izdelanih. Predlagatelj ocenjuje, da je ne glede na določbe ZJU tudi v zakon, ki kot poseben zakon ureja sistem plač v javnem sektorju, potrebno vključiti določbo, da je opis nalog delovnega mesta oziroma naziva obvezna sestavina sistemizacije. Opis nalog namreč predstavlja pomembno podlago za primerjavo v vsebini in zahtevnosti posameznih delovnih mest oziroma nazivov ter za vrednotenje delovnih mest oziroma nazivov.

K 5. členu:
V naslovu tabele, ki določa tarifne razrede v povezavi z ravnmi izobrazbe, gre za redakcijski popravek. Navedba predpisa pod tabelo se iz razloga morebitnih sprememb tega predpisa določa opisno.

Z novim četrtim odstavkom se kot ustrezna izobrazba za uvrščanje v posamezne tarifne razrede uvaja tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo.

K 6. členu:
Sprememba je v povezavi z določitvijo nove plačne skupine K in podskupine K1 (obrazložitev k 4. členu – drugi odstavek obrazložitve).

K 7. členu:
Črtanje odpravlja neskladje drugega odstavka 22. j člena s prvim odstavkom navedenega člena. V prvem odstavku 22. j člena so določeni pogoji, pod katerimi lahko uporabniki proračuna izplačujejo delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Za vse te uporabnike proračuna pa ne velja pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava in torej izpolnjevanje pogojev za izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ne more biti vezano zgolj na izkazovanje na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti določa ta pravilnik. S predlagano spremembo člena se odpravlja navedeno neskladje med prvim in drugim odstavkom 22.j člena.

K 8. členu:
Z uvrstitvijo delovnega mesta ravnatelja, direktorja oziroma tajnika v plačni razred so vsebovani vsi pogoji, ki določajo zahtevnost delovnega mesta, zato je bilo v Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10 in 27/10) določeno, da direktorji in njihovi namestniki ter ostala delovna mesta iz plačne skupine B, niso upravičeni do položajnega dodatka, dodatka za manj ugodne delovne pogoje, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve in dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času. Na podlagi ZSPJS ter Kolektivne pogodbe za javni sektor pa so upravičeni do: dodatka za delovno dobo, dodatka za mentorstvo, dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat ter dvojezičnost. V nadaljevanju pa je določeno, da ne glede na omejitve glede pravic do dodatkov, lahko direktorji javnih zavodov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu izjemoma, s soglasjem pristojnega ministra oziroma rektorja, opravljajo tudi delo preko polnega delovnega časa, delo v dežurstvu in stalni pripravljenosti, če je tako delo nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. V praksi se je izkazalo, da se navedena ureditev v največji meri uporablja pri direktorjih s področja zdravstva. Pravno podlago za omejitev pravice do izplačila določenih dodatkov ravnateljem, direktorjem in tajnikom je tako potrebno določiti v zakonu, ne pa v podzakonskem aktu, kot je bila do sedaj določena. S tem namenom je predlagana dopolnitev obstoječega člena.

Ureja se tudi plačilo dodatkov, ki se izplačujejo v nominalnem znesku, ko je javni uslužbenec zaposlen za krajši delovni čas od polnega. V takem primeru mu dodatki, ki se izplačujejo v nominalnem znesku, pripadajo v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve.

K 9. členu:
Predlaga se znižanje zgornje meje višine položajnega dodatka, in sicer iz 20 odstotkov osnovne plače na 12 odstotkov osnovne plače. Čeprav je namen zakonodajalca z uvedbo položajnega dodatka bil zagotoviti dodatno plačilo dela javnih uslužbencev, ki poleg najzahtevnejših vsebinskih nalog z delovnega področja proračunskega uporabnika tudi načrtujejo, organizirajo, vodijo in kontrolirajo delo podrejenih sodelavcev, so se plače v odvisnosti od notranje organiziranosti posameznega proračunskega uporabnika povečale tudi do 20%, kar dejansko pomeni za pet plačnih razredov. Po oceni predlagatelja to pomeni pretirano nesorazmerje pri določitvi plače vodjem, ki nimajo statusa direktorja. Predlagana sprememba posredno odpravlja nekatera nesorazmerja v plačah med direktorji, ki jim položajni dodatek ne pripada in drugimi javnimi uslužbenci, ki so do tega dodatka upravičeni glede na kriterije, določene v uredbi vlade, upoštevaje dejstvo, da javni uslužbenci lahko napredujejo v višje plačne razrede, direktorji pa ne.

K 10. členu:
Predlagatelj predlaga, da se v zakonu določi, da pripada javnim uslužbencem v času dežurstva
plačilo v višini vrednosti plačnega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerem se opravlja dežurstvo. Vrednost navedenega plačnega razreda bo osnova za obračun dodatkov, ki javnemu uslužbencu v času dežurstva pripadajo v skladu s tem zakonom in Kolektivno pogodbo za javni sektor. Dežurstva se bodo opravljala na že sistemiziranih delovnih mestih, ne pa na novo sistemiziranih delovnih mestih, na katere naj bi bil javni uslužbenec prerazporejen. Gre za določitev delovnega mesta glede na delo v času dežurstva iz nabora že obstoječih delovnih mest v kolektivnih pogodbah oziroma aktih iz 13. člena zakona.

Predlaga se, da javnemu uslužbencu v času dežurstva pripada dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini, ki je določena s KPJS, višino ostalih dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času (za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik) pa v času dežurstva omejuje na 50 odstotkov višine, določene v KPJS. Čeprav so obremenitve v času dežurstva glede na posamezno dejavnost javnega sektorja različne, so te obremenitve v času dežurstva manjše kot v rednem delovnem času. Predlagano drugačno obračunavanje dodatkov in njihovo znižanje v času dežurstva zagotavlja sorazmerno plačilo glede na delovne obremenitve in odpravlja nesorazmerje v plačilu dežurstev v primerjavi z rednim delom.

K 11. členu:
S predlagano spremembo se odpravlja nejasnost določbe pri določanju pogojev za položajni dodatek pravosodnim funkcionarjem in sicer tako, da se izraz »zaposleni« nadomešča z izrazom »javni uslužbenci«.

K 12. členu:
Predlaga se natančnejša določitev osebe javnega prava, ki ji je v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju potrebno posredovati podatke o plačah v javnem sektorju. Podatke je tako potrebno posredovati Agenciji za javnopravne evidence in storitve.

K 13. členu:
Člen določa jasnejšo opredelitev sistemskega nadzora nad izvajanjem plačnega sistema javnega sektorja in njegovo razmejitev do inšpekcijskega nadzora, ki se uvaja s to novelo na tem področju. S spremenjenim besedilom želi predlagatelj poudariti prioriteto resornih ministrstev za izvajanje sistemskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področja plačnega sistema v javnem sektorju ter določa postopke obravnavanja prejetih pobud za izvedbo tega nadzora..

K 14. členu:
V obstoječem zakonu ni bila določena pravna podlaga za delovanje inšpekcijskega organa za nadzor nad izvajanjem določb ZSPJS, izvršilnih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo plače funkcionarjev in javnih uslužbencev, zato predlagatelj predlaga določitev inšpekcijskega nadzora, ki jo v nadaljevanju pojasnjuje:

K novemu 43. a členu: v okviru ZSPJS se uvaja inšpekcijski nadzor v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev, ki je že organizirana v okviru Ministrstva za javno upravo in bo s tem pridobila tudi pristojnosti v skladu s tem zakonom v obsegu, ki se je v obdobju od uveljavitve plačnega sistema izkazal kot nujni pogoj za to, da bi bilo mogoče v celoti uveljaviti in nadzirati izvajanje zakona in na njegovi podlagi izdanih aktov in sklenjenih kolektivnih pogodb.

K novemu 43. b členu:
Navedena določba določa izdajo zapisnika o opravljenem pregledu, ki ga mora inšpektor najkasneje v 30 dneh od opravljenega pregleda poslati predstojniku organa v katerem je bil opravljen nadzor in ministru, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

K novemu 43. c členu:
Člen določa pooblastila inšpektorja v obsegu, ki ga na splošno določa tudi zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, ker pa gre na področju sistema plač tudi za občutljive osebne podatke, je po mnenju predlagatelja treba še posebej opredeliti pravici inšpektorja, da lahko vpogleda v celotno dokumentacijo, ki se nanaša na določanje plač.

K novemu 43. č členu:
Člen določa upravne ukrepe, ki jih lahko izreka inšpektor in so v primerjavi z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, prilagojeni kršitvam na področju sistema plač na način, da bo skozi predlagane ukrepe mogoče zagotoviti dosledno izvajanje sistema.

K 15. členu:
Na podlagi spremenjenih zakonskih določb se člen dopolnjuje tudi z novimi kazenskimi določbami.

K 16. členu:
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v drugem odstavku 49. člena določa, da v primeru, če bi funkcionar iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in A5 po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona (prehod v nov plačni sistem), prejel plačo v znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje znesek razlika do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu, zmanjšanega za 5 odstotkov. S predlagano določbo se, na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, ukinja pet odstotni odbitek varovane plače vsem funkcionarjem in s tem zagotavlja enaka raven varstva pravic tako varuhinji in njenim namestnikom, kot tudi ostalim funkcionarjem, kar pomeni, da se tudi njim varuje plača na enak način, kot se je do sedaj le pravosodnim funkcionarjem.

K 17. členu:
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ZSPJS-J (Uradni list RS, št. 80/08) je bil črtan četrti odstavek 49. č člena, v desetem odstavku istega člena pa posledično ni bilo popravljeno sklicevanje na ustrezen odstavek (na osmi namesto na deveti odstavek). S predlagano spremembo se tako odpravlja napačno sklicevanje na deveti, namesto pravilno na osmi odstavek 49. č člena zakona.

K 18. členu:
Zaradi spremenjene zgornje meje položajnega dodatka bo potrebno spremeniti tudi uredbo, ki določa kriterije za določitev položajnega dodatka in jo uskladiti s socialnimi partnerji, zato se predlaga uveljavitev zakonske določbe, ki določa znižanje zgornje meje položajnega dodatka
z dnem začetka veljavnosti sprememb in dopolnitev navedene uredbe.

K 19. členu:
Določa se prehodno obdobje, v katerem morajo uporabniki proračuna zagotoviti pogoje za spremenjen način obračunavanja plačila za dežurstvo. Do 1. septembra 2010 morajo ob soglasju pristojnega ministra, z internim aktom določiti delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Navedene akte morajo predhodno posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu. Predlagatelj pojasnjuje, da ne gre za delovna mesta, ki bi jih bilo dopustno sistemizirati na novo, saj je nabor delovnih mest že določen v kolektivnih pogodbah oziroma drugih aktih, s katerimi se delovna mesta uvrščajo v plačne razrede (13. člen zakona). V aktih o sistemizaciji oziroma v drugih internih aktih bo potrebno, izmed že obstoječih delovnih mest, določiti tista, na katerih se bo opravljalo dežurstvo.


K 20. členu:
Predlagatelj ugotavlja, da je za oblikovanje inšpekcijskega organa, ki bo izvajal nadzor nad plačnim sistemom v celotnem javnem sektorju, potrebno zagotoviti ustrezno število inšpektorjev. Uradniki, ki bodo na ta delovna mesta razporejeni, morajo izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (strokovni izpit za inšpektorja) opraviti pa bodo morali tudi usposabljanja s področja plačnega sistema, za kar pa je potrebno zagotoviti določen čas. Zato se predlaga, da se določbe novih 43. a do 43. d člena in spremenjenega 44. člena zakona pričnejo uporabljati s 1. novembrom 2010.

V drugem odstavku je določeno, da se prične plača funkcionarjem, na osnovi spremenjenega prvega odstavka 49. člena zakona (ustavna odločba – varuhinja), izplačevati s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi predlagane novele, saj Ustavno sodišče v svoji odločbi ni odločilo o retroaktivni veljavnosti.

V tretjem odstavku je določeno, da bo zaradi uvedbe nove plačne skupine K, v kateri bodo uvrščena vsa delovna mesta s področja obvezne socialne varnosti, ki so sedaj v plačni skupini I, potrebno Kolektivno pogodbo za dejavnost obvezne socialne varnosti v tem delu spremeniti. Predlagatelj za izvedbo te uskladitve predlaga rok treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

K 21 členu:
Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja so dne 28.10.2009 podpisali Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 91/09), ki v prvem odstavku 3. člena določa splošna uskladitev osnovnih plač s 1.7.2010 v višini polovice stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, predvideni v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (december 2009-december 2010). Predvidena rast inflacije iz pomladanske napovedi, ki jo je sprejela Vlada RS na svoji na 75. redni seji dne 1. 4. 2010 in je objavljena na spletnih straneh UMAR, zanaša 1,3 odstotka, polovica te rasti pa 0,65 odstotka, zato se s 1.7.2010 izvede splošna uskladitev osnovnih plač iz Priloge 1 ZSPJS za 0,65 odstotka.

K 22. členu:
Člen določa dan začetka veljavnosti predlagane novele zakona, ki naj bi začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

IV. ČLENI, KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO:

2. člen
(Pomen izrazov)

Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:
2. Uporabniki proračuna po tem zakonu so državni organi in lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

3. Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.


4. Javni uslužbenec je zaposleni, razen funkcionarja, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju iz 1. točke tega člena.

5. Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov je spisek funkcij, sistemiziranih delovnih mest in nazivov v javnem sektorju.

6. Sistemizacija delovnih mest je akt, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava, z opisom pogojev za zasedbo delovnih mest in nalog na posameznih delovnih mestih ter plačni razredi.

7. Delovno mesto je v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.

8. Naziv je poimenovanje, ki ga javni uslužbenec pridobi z imenovanjem, izvolitvijo, podelitvijo ali napredovanjem v skladu z zakonom.

9. Zahtevnost delovnega mesta, naziva in funkcije je prvina za določanje osnovnih plač na plačni lestvici. Določa se z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje), odgovornostjo, pooblastili in omejitvami, psihofizičnimi in umskimi napori ter vplivi okolja.

10. Plačno skupino sestavljajo funkcije oziroma delovna mesta in nazivi značilni za dejavnost oziroma istovrstna delovna mesta v vseh dejavnostih. Plačna skupina se glede na skupne značilnosti funkcij, delovnih mest in nazivov deli na plačne podskupine.

11. Plačna lestvica je sestavljena iz plačnih razredov.

12. Plačni razred je del plačne lestvice, ki ima vrednost izraženo v nominalnem znesku.

13. Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu. V osnovni plači je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.

14. Del plače za delovno uspešnost je tisti del plače, ki ga lahko prejme javni uslužbenec za nadpovprečno uspešno opravljeno delo v določenem obdobju.

15. Dodatki so del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije.

16. V zakonu uporabljeni izrazi javni uslužbenec, funkcionar, predstojnik, direktor, ravnatelj, tajnik univerze in drugega visokošolskega zavoda (v nadaljnjem besedilu: tajnik) in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

3. člen
(Določitev plač)

(1) Po tem zakonu se določajo plače javnih uslužbencev in funkcionarjev pri uporabnikih proračuna. Plače javnih uslužbencev za delo v tujini se določijo z uredbo vlade.

(2) Plača se določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom, tako da se v pogodbi oziroma sklepu določi plačni razred in druge sestavine plače v skladu s tem zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Ob izročitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi, odločbe oziroma sklepa je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu ali funkcionarju podati pisno obrazložitev, ki pojasnjuje podlago za določitev njegove plače ter višino njenih posameznih delov.

(3) V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami.

(4) O spremembah plače, ki so posledica spremembe zakona, predpisa in drugega akta, izdanega na njihovi podlagi ali kolektivne pogodbe, obvesti delodajalec javnega uslužbenca oziroma funkcionarja s pisnim obvestilom in mu hkrati izroči pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu, najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi tega akta ali kolektivne pogodbe.

(5) Če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe.


3. a člen
(Ravnanje v primeru nezakonitosti)

(1) O ugotovitvi neskladnosti določb o plači v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca, odločbi oziroma sklepu, s katerim je določena plača funkcionarja s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona mora delodajalec nemudoma pisno obvestiti prizadetega javnega uslužbenca ali funkcionarja in obrazložiti svoje ugotovitve in mu izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbo oziroma sklep, s katerim se odpravijo neskladnosti.

(2) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana nižja plača, kot bi mu pripadala, se mu razlika z zakonitimi zamudnimi obrestmi med izplačano in zakonito določeno plačo izplača skupaj s prvim izplačilom plače po ugotovitvi nastale nezakonitosti.

(3) Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.

(4) Če javni uslužbenec ali funkcionar ugotovi, da mu je bila plača določena in izplačana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona, lahko od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo.

(5) Če za dejstvo iz tretjega odstavka tega člena izve minister, pristojen za področje na katerem deluje proračunski uporabnik, Računsko sodišče ali pristojni inšpektor, lahko od delodajalca zahteva, da ugotovi to nezakonitost in ravna v skladu s tem zakonom, če pa delodajalec v roku enega meseca od vložene zahteve ne izda obvestila iz prvega odstavka tega člena in v nadaljnjem roku enega meseca ne ravna po tretjem odstavku tega člena, lahko tudi s tožbo zahteva pred pristojnim sodiščem vračilo preveč izplačanega zneska.

(6) Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.


7. člen
(Določitev plačnih skupin in plačnih podskupin)

(1) Plačne skupine in plačne podskupine so:

Plačne skupine Plačne podskupine
A – Funkcije v državnih organih in lokalnih skupnostihA1 – Predsednik republike in funkcionarji izvršilne oblasti
A2 – Funkcionarji zakonodajne oblasti
A3 – Funkcionarji sodne oblasti
A4 – Funkcionarji v drugih državnih organih
A5 – Funkcionarji v lokalnih skupnostih
B – Poslovodni organi pri uporabnikih proračunaB1 – Ravnatelji, direktorji in tajniki
C – Uradniški nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih C1 – Uradniki v drugih državnih organih
C2 – Uradniki v državni upravi, upravah pravosodnih organov in upravah lokalnih skupnosti
C3 – Policisti
C4 – Vojaki
C5 – Cariniki
C6 – Inšpektorji, pazniki in drugi uradniki s posebnimi pooblastili
C7 – Diplomati
D – Delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanjaD1 – Visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci
D2 – Predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci
D3 – Vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih
E – Delovna mesta na področju zdravstvaE1 – Zdravniki in zobozdravniki
E2 – Farmacevtski delavci
E3 – Medicinske sestre in babice
E4 – Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci
F – Delovna mesta na področju socialnega varstvaF1 – Strokovni delavci
F2 – Strokovni sodelavci
G – Delovna mesta na področju kulture in informiranjaG1 – Umetniški poklici
G2 – Drugi poklici na področju kulture in informiranja
H – Delovna mesta in nazivi na področju znanostiH1 – Raziskovalci
H2 – Strokovni sodelavci
I – Delovna mesta v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna I1 – Strokovni delavci
J – Spremljajoča delovna mesta (velja za ves javni sektor)J1 – Strokovni delavci
J2 - Administrativni delavci
J3 – Ostali strokovno tehnični delavci

(2) V plačnih podskupinah od C1 do J3 je na delovnih mestih in v nazivih mogoče doseči največ 57. plačni razred.

(3) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) v plačnih podskupinah od A1 do J3, v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, objavi vlada. Spremembe in dopolnitve kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) vlada objavi najkasneje v tridesetih dneh od objave sprememb in dopolnitev aktov, ki so podlaga za pripravo kataloga.

(4) Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov (formacijskih dolžnosti) (v nadaljnjem besedilu: katalog) zajema:
1. zaporedno številko funkcije, delovnega mesta in naziva,
2. šifro funkcije ali delovnega mesta,
3. ime funkcije ali delovnega mesta,
4. tarifni razred delovnega mesta,
5. šifro naziva,
6. ime naziva,
7. plačni razred funkcije, delovnega mesta ali naziva brez napredovanja,
8. najvišji plačni razred funkcije, delovnega mesta ali naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.

(5) Uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v aktih iz tretjega odstavka tega člena.

(6) V zvezi s plačami mora akt o sistemizaciji delovnih mest (v nadaljnjem besedilu: sistemizacija) pri uporabnikih proračuna iz prvega odstavka 2. člena tega zakona vsebovati naslednji minimalni obseg potrebnih podatkov:
1. šifro proračunskega uporabnika in šifro notranje organizacijske enote,
2. naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote,
3. plačno podskupino,
4. šifro delovnega mesta,
5. ime delovnega mesta,
6. tarifni razred delovnega mesta,
7. šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
8. ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
9. plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva in
10. število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu.


8. člen
(Tarifni razredi in ravni potrebne usposobljenosti)

(1) Osnovne plače javnih uslužbencev se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.

(2) Najnižji možni plačni razred brez napredovanja za posamezen tarifni razred se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Tarifni razredi so:
Tarifni razredUspešno končano izobraževanje oziroma pridobljena usposobljenost, ki je praviloma potrebna za opravljanje delovnih nalogRaven izobrazbe
I.- nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
- nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe		11001
11002
11003
II.- popolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe12001
III.- nižja poklicna izobrazba13001
IV.- srednja poklicna izobrazba14001
V.- srednja strokovna izobrazba
- srednja splošna izobrazba		15001
15002
VI.- višja strokovna izobrazba
- višješolska izobrazba (prejšnja)		16101
16102
VII/1.- specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja)
- visokošolska strokovna izobrazba
- visokošolska univerzitetna izobrazba 		16201
16202
16203
16204
VII/2.- specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja)
- visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)
- magistrska izobrazba 		17001
17002
17003
VIII.- specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
- magisterij znanosti (prejšnji)
- državni pravniški izpit
- specializacija v zdravstvu		18101
18102
IX.- doktorat znanosti (prejšnji)
- doktorat znanosti		18201
18202

Izraz "prejšnja" in "raven izobrazbe" iz predhodnega odstavka je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).


13. člen
(Način uvrščanja v plačne razrede)

(1) Uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede se opravi upoštevaje uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov. Uvrstitev ovrednotenih orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(2) Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H in J ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, v plačni skupini C4 z uredbo in v plačni skupini I z uredbo ali s kolektivnimi pogodbami.

(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C1, razen v državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu, uvrščajo v plačne razrede z aktom državnega organa, upoštevaje uvrstitev primerljivih delovnih mest in nazivov plačne skupine C v kolektivni pogodbi dejavnosti.

(4) Delovna mesta oziroma nazivi se v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

(5) Delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu.

(6) Ne glede na določbe tega člena se delovna mesta in nazivi v obveščevalnih in varnostnih službah, ki niso uvrščeni v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, uvrščajo v plačne razrede s splošnim aktom organa, h kateremu da soglasje vlada. Akt se ne objavi.


22. j člen
(Pogoji za izplačilo sredstev iz naslova
prodaje blaga in storitev na trgu)

(1) Uporabnik proračuna lahko uporabi sredstva iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za plačilo delovne uspešnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1. opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti na podlagi sprejetih programov dela, katerih sestavni del je obseg posamezne javne službe, ki ga je potrdil financer in finančni načrt za izvajanje posamezne javne službe, oziroma v skladu s pogodbo o opravljanju storitev javne službe,

2. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje izravnane prihodke in odhodke za izvajanje javne službe, razen v izjemnih primerih, določenih z uredbo vlade,

3. v letnem poročilu za preteklo leto izkazuje vsaj izravnane prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu,
4. ima sprejet celoten program dela in celoten finančni načrt za tekoče leto,

5. ima normative za delitev stroškov, ki nastanejo pri opravljanju javne službe oziroma prodaji blaga in storitev na trgu.

(2) Uporabnik proračuna izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena na podlagi obrazca, ki ga za izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti določi pravilnik, ki ureja sestavljanje letnih poročil za proračun, uporabnike proračuna in druge osebe javnega prava.



23. člen
(Vrste dodatkov)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo:
- položajni dodatek,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatek za mentorstvo,
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- dodatek za dvojezičnost,
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva,
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva in
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(2) Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter za pripravljenost.

(4) V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.

(5) Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.


24. člen
(Položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.

(2) Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 % osnovne plače in največ 20 % osnovne plače.

(3) Višina položajnega dodatka za funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.



32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:

- izmensko delo,
- delo v deljenem delovnem času,
- delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
- delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
- za delo preko polnega delovnega časa.


(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.

(3) Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za stalno pripravljenost.

(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.

(5) Višina dodatkov iz tega člena se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.


32.b člen
(Položajni dodatki za sodnike, državne tožilce
in državne pravobranilce)

(1) Sodniku, državnemu tožilcu in državnemu pravobranilcu, ki vodi organizacijsko enoto (v nadaljevanju oddelek), pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:

- 10 %, če vodi oddelek z najmanj 40 zaposlenimi oziroma 20 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,

- 9 %, če vodi oddelek z najmanj 30 zaposlenimi oziroma 15 na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj 20 zaposlenimi oziroma desetimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi zaposlenimi oziroma petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci,
- 4 %, če vodi oddelek na Vrhovnem sodišču, Upravnem sodišču, Vrhovnem državnem tožilstvu, če vodi zunanji oddelek, ki se oblikuje v skladu z zakonom, ali oddelek z manj kot petimi na ta oddelek razporejenimi sodniki, državnimi tožilci oziroma državnimi pravobranilci.
(2) Sodniku oziroma državnemu tožilcu, dodeljenemu na pristojno ministrstvo, pripada dodatek za čas dodelitve v višini 10 % njegove osnovne plače.

(3) Spremembe števila zaposlenih se upoštevajo dvakrat letno, in sicer 1. januarja in 1. julija.


(4) Predsedniki in podpredsedniki sodišč, vodje državnih tožilstev in njihovi namestniki, generalni državni pravobranilec in njegovi namestniki niso upravičeni do položajnega dodatka iz tega člena.


38. člen
(Javnost plač v javnem sektorju)

(1) Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

(2) Uporabniki proračuna so podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju.

(3) Uporabniki proračuna lokalne skupnosti so dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti.

(4) Podatki se posredujejo skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah.

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03), dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.


43. člen
(Pristojnost za nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju, ministrstvo, pristojno za posamezno področje ter ministrstvo, pristojno za finance v okviru proračunskega nadzora.


44. člen

(1) Z globo najmanj 1.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika proračuna, če:
־ določi in izplača plačo na podlagi drugačnih plačnih razredov in dodatkov, kot so določeni s tem zakonom,


־ sklene pogodbo o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 3. člena tega zakona,
־ ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi v roku iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona,
־ ne izroči aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz prvega odstavka 3. a člena tega zakona,
־ določi plačne razrede za osnovne plače v nasprotju z določbami 9., 10. in 11. člena tega zakona,
־ izvede napredovanje javnega uslužbenca v nasprotju z določbami 16. člena tega zakona,
־ določi obseg sredstev za plačilo delovne uspešnosti v nasprotju z 21. členom tega zakona,
־ določi del plače za delovno uspešnost v nasprotju z 22. členom tega zakona,
־ ne posreduje podatkov o plačah v skladu s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona,
־ ne obračuna plač v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona,
־ ne izroči pisnega predloga aneksa k pogodbi o zaposlitvi iz drugega odstavka 48. člena tega zakona,
־ izvede prevedbo v nasprotju z določbami 49. a do 49. c člena tega zakona,
־ izplača plačo v nasprotju z določbami šestega in sedmega odstavka 52. člena tega zakona.


(2) Z globo najmanj 2.200 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba financerja, če ne izvaja vplačil v skladu z določbami 50. b člena tega zakona.


49. člen

(1) Če bi javni uslužbenec, ustavni sodnik, sodnik, državni tožilec ali državni pravobranilec po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona prejel plačo v nižjem znesku, kot je znesek plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje razlika do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu.

(2) Če bi funkcionar iz plačne podskupine A1, A2, A4 (razen ustavni sodnik, državni tožilec in državni pravobranilec) in A5 po določitvi plače v skladu z 49. f členom tega zakona, prejel plačo v znesku, ki je za več kot pet odstotkov nižji od zneska plače, določene po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač po tem zakonu, se mu do izenačitve obeh zneskov izplačuje znesek razlika do zneska plače, določenega po predpisih, ki se uporabljajo do začetka obračuna plač funkcionarjev po tem zakonu, zmanjšanega za 5 %.

(3) Pri primerjavi obeh zneskov iz prvega in drugega odstavka se upoštevajo določila 49. f člena tega zakona.

(4) Ne glede na višino dodatka za delovno dobo, določenega v 238. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), pripada vsem javnim uslužbencem dodatek za delovno dobo v višini, določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor.

49. č člen

(1) Javni uslužbenec, ki je bil s prevedbo uvrščen v višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda njegovega delovnega mesta oziroma naziva, se zaradi odprave nesorazmerja uvrsti v plačni razred, ki je od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, določenega v skladu s tem zakonom, višji za razliko med prevedenim plačnim razredom javnega uslužbenca v skladu z drugim odstavkom 49. c člena in prevedenim plačnim razredom delovnega mesta oziroma naziva v skladu s prvim odstavkom 49. c člena tega zakona.

(2) Če je v Kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma poklicev ali uredbi za delovno mesto oziroma naziv, na katerega je razvrščen javni uslužbenec, določen višji plačni razred od prevedenega plačnega razreda, določenega na podlagi prvega odstavka 49. c člena tega zakona, se javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja v osnovni plači določi višji plačni razred, kot je zanj ugotovljen na podlagi drugega odstavka 49. c člena tega zakona, vendar pri tem osnovno plačo višjega plačnega razreda doseže postopoma.

(3) V skladu s prejšnjima odstavkoma javni uslužbenec ne more biti uvrščen v višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, ki ga je možno doseči z napredovanjem.

(4) Javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerja v rokih in na način dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor.

(5) Postopna odprava razlike med osnovno plačo višjega plačnega razreda in osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je bil javni uslužbenec uvrščen s prevedbo, se izvede v rokih in na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Za zaposlene v dejavnostih in poklicih, kjer pred uveljavitvijo tega zakona ni bil uveljavljen sistem napredovanj v plačne razrede ali nazive in ni bilo izravnalnih dodatkov, bodo merila za njihovo uvrstitev v plačni razred, ki vključujejo tudi pravico do preteklega napredovanja in izravnalnih dodatkov, opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor.

(6) Funkcionarjem plačne podskupine A1, A2, A3 in A4, ki jim pripada višja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač funkcionarjem po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi na naslednji način:
a) nesorazmerja v osnovnih plačah, ki so večja od štirih plačnih razredov, se odpravijo s 1. januarjem 2008 v višini nesorazmerja nad štirimi plačnimi razredi,
b) preostala nesorazmerja v osnovnih plačah se odpravijo v obdobju od leta 2008 do leta 2011 z naslednjo dinamiko:
(7) Funkcionarjem, ki jim pripada nižja osnovna plača od prevedene osnovne plače, določene v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do začetka obračuna plač po tem zakonu, se nastalo nesorazmerje odpravi s 1. januarjem 2008, pri čemer se upošteva določba 49. člena tega zakona.

(8) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi povečujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača v višini osnovne plače, ki je bila določena za to funkcijo s prevedbo v skladu s tretjim odstavkom 49.c člena tega zakona, povečano za delež, za kolikor so bila odpravljena nesorazmerja do dneva nastopa funkcije.

(9) V primerih, ko se osnovne plače funkcij v primerjavi s prevedenimi znižujejo, pripada funkcionarjem, ki nastopijo funkcijo po 1. januarju 2008, osnovna plača funkcije, kot je določena v prilogi 3 tega zakona.

(10) Na način iz devetega odstavka tega člena se določijo tudi plače javnih uslužbencev, ki se zaposlijo oziroma so premeščeni ali imenovani v naziv po prvem obračunu plač v skladu s tem zakonom.

(11) Če se javnemu uslužbencu ali funkcionarju ob zaposlitvi, premestitvi, imenovanju oziroma izvolitvi, določi višji plačni razred od plačnega razreda delovnega mesta, naziva ali funkcije, se dodani plačni razredi prištejejo plačnemu razredu, določenemu po devetem, desetem in enajstem odstavku.


Priloga 1:

Plačna lestvica, veljavna od 1. januarja 2010

Plačni razred
Osnovna plača
Plačni razred
Osnovna plača
1
472,98
34
1.725,62
2
491,91
35
1.794,64
3
511,57
36
1.866,44
4
532,04
37
1.941,08
5
553,32
38
2.018,73
6
575,46
39
2.099,49
7
598,46
40
2.183,48
8
622,40
41
2.270,81
9
647,32
42
2.361,62
10
673,20
43
2.456,10
11
700,13
44
2.554,35
12
728,14
45
2.656,51
13
757,26
46
2.762,77
14
787,55
47
2.873,29
15
819,06
48
2.988,22
16
851,81
49
3.107,75
17
885,90
50
3.232,06
18
921,33
51
3.361,34
19
958,18
52
3.495,80
20
996,50
53
3.635,62
21
1.036,37
54
3.781,06
22
1.077,82
55
3.932,29
23
1.120,93
56
4.089,57
24
1.165,78
57
4.253,18
25
1.212,40
58
4.423,29
26
1.260,90
59
4.600,22
27
1.311,33
60
4.784,23
28
1.363,79
61
4.975,60
29
1.418,34
62
5.174,62
30
1.475,07
63
5.381,61
31
1.534,08
64
5.596,88
32
1.595,43
65
5.820,75
33
1.659,24

V. PRILOGA

- Izjava o stopnji usklajenosti besedila posameznih členov Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – skrajšani postopek, z dne 26.5.2010

Predlogi podzakonskih predpisom, ki se spreminjajo zaradi predloga zakona so pripravljeni, vendar so glede na to, da so usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o predlogu tega zakona potekala vse do predložitve v vladno obravnavo, predlogi podzakonskih predpisov s socialnimi partnerji še niso bili usklajevani. Predlogi bodo Državnemu zboru posredovani naknadno, po opravljenih usklajevanjih s socialnimi partnerji.
***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

Zadnja sprememba: 06/02/2010
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov