1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 91/05; ZSReg-A) in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 33/2007; ZSReg-B) se je slovensko registrsko pravo uskladilo z zahtevami Enajste direktive 89/666/EGS, Prve publicitetne direktive Evropske skupnosti (Direktiva 68/151/EGS) s področja prava družb, s sprejetjem katere se je začelo uresničevanje ideje o skupnem trgu in svobodnem podjetništvu, in z zahtevami Direktive 2003/58/ES, s katero je bila obširno dopolnjena Prva publicitetna direktiva. S tem je bilo slovensko registrsko pravo v celoti usklajeno s pravom Evropske unije, ki velja na tem področju.

Z ZSReg-B pa so bile uveljavljene tudi naslednje pomembne nove rešitve:
– vključitev sodnega registra v poslovni register - zaradi racionalizacije poslovanja sta bili po noveli ZSReg-B bazi sodnega in poslovnega registra združeni v eno (informatizirano) bazo tako, da je sodni register postal sestavni del baze poslovnega registra, pri čemer je za vodenje sodnega registra, ki obsega odločanje o vpisih, še vedno pristojno sodišče, za vodenje, vzdrževanje in upravljanje centralne informatizirane baze sodnega registra, ki je sestavni del poslovnega registra, pa je pristojna Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) kot upravljavka poslovnega registra;
– zagotovitev pogojev za elektronsko vlaganje predlog za vpis in elektronsko vodenje zbirke listin;
– objava vpisov v Uradnem listu Republike Slovenije je bila nadomeščena z objavo teh vpisov na javnih spletnih straneh AJPES.

Spremenjena pravila glede opisnih novih rešitev so se začela uporabljati 1. februarja 2008. Z novelo ZSReg-B je bil sicer določen rok za uveljavitev teh rešitev 1.11.2007, vendar se je pri izdelavi računalniških aplikacij, ki so bile nujne za uresničitev nove pravne ureditve, pokazalo, da je zaradi izjemne kompleksnosti potrebno več časa za izdelavo in testiranje, kot je bilo prvotno načrtovano, zato je bil za zagotovitev pogojev, da računalniške aplikacije delujejo zanesljivo, ta rok z Zakonom o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 93/07; ZSReg-C) prestavljen za tri mesece, to je na 1.2.2008.

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 65/08; ZSReg-D) so bili v novem poglavju Postopki v sistemu vse na enem mestu urejeni temeljni instituti sistema »Vse na enem mestu« (v nadaljevanju: VEM). Sistem VEM vključuje ustrezno podporo postopkov, ki jih je treba opraviti za zagotovitev pogojev za začetek poslovanja podjetnika ali gospodarske družbe ali v zvezi s kasnejšimi spremembami, tako, da lahko podjetnik oziroma družbenik vse te postopke opravi hkrati.

Nove informacijske in druge rešitve so omogočile učinkovitejše delo registrskih sodišč. Po podatkih sodne statistike je bilo ob koncu leta 2007 nerešenih 1.976 registrskih zadev, v obdobju do 1. 1. do 30. 6. 2008 so registrska sodišča prejela 17.641 novih zadev in rešila skupno 19.102 zadev. Tako je bilo na dan 30. 6. 2008 nerešenih 515 registrskih zadev. Zaradi novih (racionalnejših) postopkovnih rešitev v noveli ZSReg-B in z njihovo izvedbo povezanimi informacijskimi rešitvami, so sodišča po 1.2.2008 rok za odločitev v registrski zadevi iz prej skoraj enega meseca skrajšala na 4 delovne dni od prejema predloga.

Po določbah 48.c člena zakona objava podatkov o subjektu vpisa na spletnih straneh AJPES in izpis iz sodnega registra, ki se izda po 48. členu in 48.a členu zakona, ne sme vsebovati podatka o EMŠO in nobenih listin, ki vsebujejo osebne podatke posameznikov, ki niso zastopniki, družbeniki oziroma člani organov nadzora. Za zastopnike, družbenike oziroma člane organov nadzora se lahko objavijo le tiste listine oziroma del listine, ki vsebuje osebne podatke, ki so neposredno povezani z opravljanjem teh funkcij. Sodišče pa lahko izda izpis iz sodnega registra, ki vsebuje tudi podatke o EMŠO zastopnika, družbenika oziroma člana organa nadzora tega subjekta vpisa samo v točno določenih primerih.

Pri izdelavi računalniških aplikacij, ki so bile nujne za uresničitev nove pravne ureditve, uveljavljene z ZSReg-D, je bila navedena ureditev o dostopnosti EMŠO uresničena na ta način, da podatek o EMŠO ni dostopen pri izpisih iz sodnega registra (portal iPRS), pojavlja pa se pri sklepih o dovolitvi vpisa in listinah, ki so podlaga za vpis, torej pri njihovi objavi skladno z 43. členom zakona na portalu AJPES.

Na podlagi inšpekcijskega pregleda, opravljenega nad AJPES, je Informacijski pooblaščenec izdal odločbo številka 0612-175/2008/3 z dne 13. 10. 2008, s katero je AJPES v I. točki izreka naložil, da mora »iz spletne strani www.ajpes.si umakniti vse podatke o EMŠO in vse listine, ki vsebujejo osebne podatke posameznikov, ki niso zastopniki, družbeniki oziroma člani organov nadzora, razen tistih listin oziroma delov listin, ki vsebujejo osebne podatke zastopnikov, družbenikov oziroma članov organa nadzora, ki so neposredno povezani z opravljanjem njihove funkcije.« Čeprav v izreku odločbe to ni izrecno navedeno, je postalo v postopkih usklajevanja in iskanja tehničnih rešitev za uresničitev odločbe Informacijskega pooblaščenca jasno, da Informacijski pooblaščenec zastopa stališče, da je po 48.c členu ZSReg na spletnem portalu AJPES prepovedana tudi objava dokumentov (sklepov registrskih sodišč o dovolitvi vpisa v sodni register in listin, ki so podlaga za vpis), ki vsebujejo EMŠO zastopnika, družbenika ali člana organa nadzora. Ker takojšnja izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca brez večjih zastojev v sicer tekočih registrskih zadevah ne bi bila mogoča, so bila med AJPES in Informacijskim pooblaščencem opravljena intenzivna usklajevanja glede iskanja ustreznih tehničnih rešitev in s tem v zvezi določitvijo realnih rokov za izvršitev navedene odločbe.
V zvezi z opisanimi postopki predlagatelj meni, da je zaradi pregledne in jasne pravne ureditve potrebna tudi sprememba veljavnega zakona, zato je pripravil predlog tega zakona, v katerem so v celoti upoštevana opozorila Informacijskega pooblaščenca glede varstva osebnih podatkov in zagotavljanja sorazmernosti zakonskega posega v pravico do varstva osebnih podatkov in stališča, izražena v odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije¹, sprejeta ob odločanju o oceni ustavnosti nekaterih drugih zakonov z vidika varstva osebnih podatkov.
Poleg tega se s predlaganim zakonom zagotavljajo ustrezne pravne podlage za dajanje oziroma objavo podatkov o subjektih vpisov, ki se vodijo v Poslovnem registru Republike Slovenije, v sistemih objave podatkov o poslovnih subjektih poslovnih registrov držav članic EU in drugih držav, in predlagajo nekatere druge manjše spremembe zakona zaradi jasnejše in redakcijsko doslednejše ureditve.
________________________
¹ Odločba US RS, št. U-I-298/04, Ur.l. RS, št. 100/05, odločba US RS, št. U-I-229/03, Ur.l. RS, št. 21/06.



2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

S cilji pregledne in jasne pravne ureditve obdelave osebnih podatkov, potrebnih v registrskih postopkih, upoštevaje načelo sorazmernosti zakonskega posega v pravico do varstva osebnih podatkov, stališča Ustavnega sodišča in Informacijske pooblaščenke na tem področju, pregledne zagotovitve informacij poslovnim subjektom o pogojih, ki jih določajo predpisi za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, natančnejše določitve obveznosti točk VEM in nadzora nad njihovim delovanjem, zagotovitve ustrezne pravne podlage za dajanje oziroma objavo podatkov o subjektih vpisov, ki se vodijo v Poslovnem registru Republike Slovenije, v sistemih objave podatkov o poslovnih subjektih poslovnih registrov držav članic EU in drugih držav ter odprave nekaterih nedoslednosti veljavne ureditve, ki so bile ugotovljene ob izvajanju veljavnega zakona, se s predlogom zakona predlagajo naslednje poglavitne rešitve:
– Zaradi pregledne zagotovitve informacij poslovnim subjektom o pogojih, ki jih določajo predpisi za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, je predlagana ureditev (novi peti odstavek 1. b člena), po kateri mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo pripraviti ustrezen pregled predpisanih pogojev za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, predlagane pa so tudi obveznosti drugih ministrstev v zvezi s pripravo takšnega pregleda.
– S predlagano dopolnitvijo 1. č člena ZSReg se urejajo obveznosti točk VEM, nadzor nad njihovim poslovanjem in razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje postopkov VEM.
– Po predlaganem novem drugem odstavku 22. člena ZSReg se pravilo o atrakciji krajevne pristojnosti glede delov subjekta vpisa ne uporablja za članice univerze. Te se namreč od drugih delov subjektov vpisa razlikujejo po tem, da imajo položaj pravne osebe, zato se predlaga, da je za vpis članice univerze pristojno sodišče, na območju katerega ima članica sedež.
– S predlagano spremembo 48. c člena ZSReg se pregledneje in jasneje določa omejitev javnosti podatkov o EMŠO družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora subjekta vpisa in osebnih podatkov drugih oseb, pri čemer predlagana ureditev upošteva stališča, izražena v odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ter opozorila Informacijskega pooblaščenca glede varstva osebnih podatkov in zagotavljanja sorazmernosti zakonskega posega v pravico do varstva osebnih podatkov.
– S spremembo 49. člena ZSReg se zagotavlja ustrezna pravna podlaga za dajanje oziroma objavo podatkov o subjektih vpisov, ki se vodijo v Poslovnem registru Republike Slovenije, v sistemih objave podatkov o poslovnih subjektih poslovnih registrov držav članic EU in drugih držav.

S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela sodnega registra, med katerimi so najpomembnejša:
– načelo javnosti, ki zahteva, da morajo biti podatki, vpisani v sodni register, dostopni vsakomur;
– načelo publicitetnih učinkov vpisa, ki povzroči neizpodbojno domnevo, da je vsakomur znan podatek, ki je o subjektu vpisa vpisan v sodni register, in
– načelo oblikovalnih učinkov vpisov, ki velja za vse tiste vpise, za katere Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) določa, da začnejo pravno učinkovati z ustreznim vpisom v sodni register.

3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javnofinančna sredstva

Predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

4.1. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Vsebina predlaganih sprememb in dopolnitev ni predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom.

4.2. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Nemčija in Avstrija

Ureditev registra gospodarskih družb v drugih državah članicah je odvisna od sistema korporacijske ureditve v posamezni državi članici. Za germansko korporacijsko ureditev, ki jo poznata Nemčija in Avstrija ter jo pri nas določa ZGD-1, je značilen sistem nadzora nad predpostavkami za pravno učinkovanje korporacijskih dejanj družbe, po katerem o spremembi statuta ali družbene pogodbe in o drugih pomembnih korporacijskih dejanjih (na primer spremembi osnovnega kapitala ali statusnem preoblikovanju) odloča sodišče. Ker o teh predpostavkah sodišče odloča v zvezi z vpisom pravnih posledic korporacijskih dejanj v register, ta register v Nemčiji in Avstriji vodi sodišče. Zato je naša ureditev v ZSReg oblikovana po vzoru ureditve v avstrijskem zakonu o sodnem registru (Firmenbuchgesetz).

Nizozemska, Belgija in Francija

V drugih državah članicah, ki imajo drugačno korporacijsko ureditev (na primer Nizozemska, Belgija ali Francija), pa register družb vodijo različni organi − po navadi gospodarska zbornica ali drug organ, ki opravlja podobno funkcijo.

Ker direktiva 68/151/EGS dokaj natančno določa podatke, ki se vpišejo, način objave in učinke vpisov, se ureditve v državah članicah med seboj ne razlikujejo pomembneje.

5. Druge posledice zakona

Zakon ne bo imel drugih posledic.


II. BESEDILO ČLENOV

III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV

K 1. členu

Zaradi pregledne zagotovitve informacij poslovnim subjektom o pogojih, ki jih določajo predpisi za opravljanje posameznih gospodarskih dejavnosti, mora ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, po predlaganem novem petem odstavku 1. b člena pripraviti ustrezen pregled, določene pa so tudi obveznosti drugih ministrstev pri pripravi tega pregleda.

K 2. členu

Po veljavnem sedmem odstavku 1. c člena ZSReg minister, pristojen za upravo predpiše podrobnejša pravila o zasnovi, upravljanju in vzdrževanju informacijskega sistema eVEM in CEH. Omenjena izvršilna klavzula predvideva izdajo splošnega akta. Po presoji predlagatelja za urejanje zasnove, upravljanja in vzdrževanja informacijskih sistemov ni potrebno izdajati predpisa, ampak se ta vprašanja lahko primerneje uredijo s sporazumom (dogovorom ali pogodbo) upravljavcev informacijskih sistemov za podporo posameznim postopkom VEM, zato predlaga črtanje navedenega odstavka.

K 3. členu

Z dopolnitvijo 1. č člena se urejajo obveznosti točk VEM, nadzor nad njihovim poslovanjem v zvezi s postopki eVEM, ki jih ureja ZSReg, in razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje postopkov VEM.

K 4. členu

S predlagano spremembo 5. točke prvega odstavka 11. člena se pristojnost za odločanje o podatkih v zvezi izbrisom pravne osebe med sodnikom in sodnim referentom razmeji tako, da je sodnik pristojen za odločanje o dveh skupinah položajev v zvezi s prenehanjem pravnem osebe, in sicer o ugovorih upnikov proti sklepu družbe o prenehanju po skrajšanem postopku (428. člen ZGD-1) ter o izbrisu družbe zaradi prenehanja na podlagi prostovoljne likvidacije (drugi odstavek 418. člena ZGD-1). Za odločanje o drugih položajih pa je pristojen referent.

K 5. členu

Posebno pravilo za članice univerze, določeno v predlaganem novem drugem odstavku 22. člena je potrebno zaradi posebne ureditve položaja članic univerze v 10. členu Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Zaradi ureditve v tretjem in četrtem odstavku 10. člena ZViS članice univerze, čeprav so pravne osebe, nimajo neomejene pravne subjektivitete, kot je to značilno za (sodobno) ureditev gospodarskih družb v ZGD-1 (primerjaj tudi 11. člena ZViS). Zato je v praksi registrskih sodišč prihajalo do težav (nejasnosti) pri uporabi 22. člena ZSReg, ki jih bo jasna ureditev v novem drugem odstavku odpravila.
Po predlaganem novem drugem odstavku 22. člena ZSReg se tako pravilo o atrakciji krajevne pristojnosti glede delov subjekta vpisa ne uporablja za članice univerze. Te se namreč od drugih delov subjektov vpisa razlikujejo po tem, da imajo položaj pravne osebe, zato je predlagano, da je za vpis članice univerze pristojno sodišče, na območju katerega ima sedež članica univerze.

K 6. členu

S predlagano spremembo 48. c člena se v skladu z načelom sorazmernosti poseganja v pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS) pravno pregledneje ureja omejitev javnosti podatkov o EMŠU družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora subjekta vpisa in osebnih podatkov drugih oseb.

K 7. členu

Veljavni 49. člen ZSReg pooblašča vlado, da z uredbo predpiše pogoje za oddaljeni dostop do centralne informatizirane baze sodega registra ter prevzemanje podatkov iz sodnega registra v informatizirani obliki. Z vključitvijo centralne informatizirane baze sodnega registra v poslovni register v skladu z 32. členom novele ZSReg-B je ureditev postala nepotrebna, saj je podlaga za pošiljanje podatkov v informatizirani obliki domačim subjektom določena že v 22. členu Zakona o poslovnem registru. Ker pa je v zakonu treba določiti ustrezno pravno podlago za dajanje (izmenjavo) in objavo podatkov o poslovnih subjektih v sistemih za izmenjavo oziroma objavo podatkov poslovnih registrov držav članic EU in tretjih držav, je predlagana ustrezna sprememba tega člena.

K 8. členu

S predlagano spremembo 53. člena ZSReg se v prvem in drugem odstavku za prekršek, če pravna oseba ne vloži predloga za vpis v sodni register v 15 dneh od dneva, ko so podani pogoji za vpis (tretji odstavek 3. člena tega zakona) za pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe določa globa v fiksnem znesku. V tretjem, četrtem in petem odstavku se na novo določa sankcioniranje prekrška za neresnično davčno izjavo iz 4. točke tretjega odstavka 27. člena ZSReg, v šestem odstavku pa določa pristojni organ za odločanje o teh prekrških.

K 9. členu

Zaradi spremembe 49. člena ZSReg preneha veljati tarifa, izdana na njegovi podlagi (1. točka 8. člena predloga zakona), zaradi spremembe 48. c člena pa 47. a člen Uredbe o sodnem registru (2. točka 8. člena predloga zakona).

K 10. členu

V 10. členu je določena prehodna določba k novima odstavkoma 1. b člena ZSReg (1. člen predloga zakona).

K 11. členu

Določen je splošni 15-dnevni vacatio legis.



IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO