1.1 Pomen izrazov ter seznam kratic in tujk

1.2 Pomen zdravega prehranjevanja, redne telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga za zdravje

1.3 Mednarodni politično-strokovni kontekst

1.4 Poslanstvo, temeljni smotri in cilji prehranske politike v Republiki Sloveniji

1.5 Načela prehranske politike

1.6 Pomen medsektorskega sodelovanja in javnih služb v načrtovanju in izvajanju prehranske politike od leta 2005 do 2010

1.7 Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju prehranske politike in zdravega življenjskega sloga

2 TRIJE STEBRI PREHRANSKE POLITIKE

2.1 Strokovne opredelitve, strokovna priporočila in smernice

2.1.1 Varnost živil

2.1.2 Zdravo prehranjevanje

2.1.2.1 Opredelitev

2.1.2.2 Priporočila za vnos hranil

2.1.2.3 Smernice zdravega prehranjevanja

2.1.2.4 Smernice zdravega prehranjevanja za prebivalstvo, vezane na prehranski vzorec - Food Based Dietary Guidelines (FBDG)

2.1.3 Lokalna trajnostna preskrba

2.1.3.1 Opredelitev

2.2 Cilji prehranske politike

2.2.1 Dolgoročni cilj prehranske politike

2.2.2 Srednjeročni cilji prehranske politike oziroma Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010

3 POMEN GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI V DOSEGANJU SINERGIJSKIH UČINKOV NA ZDRAVJE

3.1 Strokovne opredelitve, strokovna priporočila in smernice

3.1.1 Opredelitev

3.1.2 Smernice

3.1.2.1 Vrsta telesne dejavnosti

3.1.2.2 Intenzivnost telesne dejavnosti

3.1.2.3 Pogostnost telesne dejavnosti

3.1.2.4 Trajne telesne dejavnosti

3.1.3. Dolgoročni cilji na področju gibalne/športne dejavnosti za zdravje

3.2 Priporočila za prebivalstvo

3.3 Nizka stopnja gibalne/športne dejavnosti za zdravje v Republiki Sloveniji

3.3.1 Otroci in mladostniki

3.3.2 Odraslo prebivalstvo

3.3.3 Osebe nad 65 let

3.3.4. Nosečnice

3.4 Značilnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva zaradi nezadostne gibalne/športne dejavnosti

3.5 Ključni problemi na področju gibalne/športne dejavnosti za zdravje

3.6 Sklepna ugotovitev za področje gibalne/športne dejavnosti za zdravje

4 BOLEZNI, POVEZANE Z NEZDRAVIM PREHRANJEVANJEM, NEZADOSTNO TELESNO DEJAVNOSTJO IN ZDRAVSTVENO NEUSTREZNOSTJO ŽIVIL V REPUBLIKI SLOVENIJI

4.1 Pričakovano trajanje življenja in prezgodnja umrljivost

4.2 Geografska porazdelitev starostno standardizirane stopnje umrljivosti

4.3 Prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja

4.4 Akutne bolezni in zastrupitve, povezane s hrano

4.5 Kronične nenalezljive bolezni

4.5.1 Bolezni srca in ožilja

4.5.2 Rak

4.5.3 Debelost

4.5.4 Sladkorna bolezen

4.5.5 Osteoporoza

5 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA BOLEZNI, VEZANE NA VARNOST ŽIVIL, IN ZA KRONIČNE NENALEZLJIVE BOLEZNI V REPUBLIKI SLOVENIJI

5.1 Dejavniki tveganja za izbruh bolezni, vezanih na varnost in zdravstveno ustreznost živil

5.1.1 Mikrobiološka onesnaženost živil v obdobju 2002-2003

5.1.2 Kemična in druge vrste onesnaženosti živil v obdobju 2002-2003

5.2 Skupni dejavniki tveganja za kronične bolezni

5.2.1 Biološki dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni

5.2.1.1 Zvišan holesterol v krvi

5.2.1.2 Zvišana raven krvnega sladkorja

5.2.1.3 Povišan krvni tlak

5.2.2 Dejavnik tveganja nezdravega življenjskega sloga - nezdravo prehranjevanje

5.2.2.1 Neustrezen/nezdrav vnos hranil v prehrani povprečnega prebivalca Republike Slovenije

5.2.3 Prehranjevanje po posameznih starostnih skupinah prebivalstva

5.2.3.1 Dojenčki

5.2.3.2 Otroci in mladostniki

5.2.3.2.1 Stanje prehranjenosti

5.2.3.2.2 Prehranjevalne navade

5.2.3.2.3 Diete in samoocena telesne podobe

5.2.3.2.4 Motnje hranjenja (anoreksija in bulimija nervoza)

5.2.3.3 Študentje

5.2.3.4 Prebivalstvo od 25 do 65 let

5.2.3.4.1 Vnos zelenjave in sadja

5.2.3.4.2 Redna prehrana s tremi ali več dnevnimi obroki hrane

5.2.3.4.3 Obroki hitre hrane, gazirane in aromatizirane pijače

5.2.3.4.4 Vnos mleka z visoko vsebnostjo maščob

5.2.3.4.5 Sestava in priprava jedi

5.2.3.4.5.1 Uživanje ocvrtih jedi

5.2.3.4.5.2 Uživanje mesa in mesnih izdelkov ter rib

5.2.3.4.5.3 Uživanje sladkorja

5.2.3.4.5.4 Uživanje prehranske vlaknine

5.2.3.5 Starostniki

5.2.3.6 Bolniki

5.3 Značilnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva zaradi nezdravega prehranjevanja

5.4 Ključni problemi na področju varnosti živil/hrane in prehranjevanja v Republiki Sloveniji

5.4.1 Varnost živil/hrane

5.4.2. Vnos hranil

5.4.3. Prehranjevalne navade

6 CILJI IN STRATEGIJE PREHRANSKE POLITIKE

6.1 Področje varnosti živil oziroma hrane

6.1.1 Strateški cilji področja

6.1.2 Strategije za zagotavljanje varnosti živil/hrane v Republiki Sloveniji

6.1.2.1 Celovita zasnova sistema in kontinuirano izvajanje ocene in obvladovanja tveganja ter komuniciranja v zvezi s tveganji

6.1.2.1.1 Področje ocene tveganja

6.1.2.1.2 Področje obvladovanja tveganja

6.1.2.1.3 Področje komuniciranja v zvezi s tveganjem

6.1.2.2 Priprava in izvajanje načrta varnosti živil

6.1.2.3 Sistematični nadzor za izboljšanje varnosti živil na slovenskem trgu

6.1.2.4 Promocija varnosti živil na slovenskem trgu

6.2 Področje zdravega prehranjevanja

6.2.1 Strateški cilji področja

6.2.2 Strategije za vzpostavitev in okrepitev zdravega prehranjevanja prebivalcev Republike Slovenije

6.2.2.1 Dojenčki, nosečnice in otročnice

6.2.2.1.1 Promocija dojenja

6.2.2.1.2 Izdelava celovitega programa in poenotenje standardov zdravstvene vzgoje za nosečnice, očete in otročnice

6.2.2.2 Otroci in mladostniki

6.2.2.2.1 Promocija zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike

6.2.2.2.2 Uvedba sodobnih prehranskih standardov, normativov in priporočil v organizirani prehrani otrok in mladostnikov

6.2.2.2.3 Sistemska ureditev organizirane prehrane v srednjih šolah in dijaških domovih

6.2.2.3 Odraslo prebivalstvo

6.2.2.3.1 Splošna promocija zdravega prehranjevanja

6.2.2.3.2 Promocija zdravega prehranjevanja v zvezi z delom in izboljšanje organizirane prehrane delavcev

6.2.2.4 Ogrožene skupine prebivalstva

6.2.2.4.1 Okrepitev interdisciplinarnih programov in izvajalske mreže za promocijo zdravja v lokalni skupnosti posebej za socialno-ekonomske ogrožene skupine prebivalstva

6.2.2.4.2 Nadaljevanje in izboljšanje kakovosti izvajanja nacionalnega programa preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni

6.2.2.4.3 Odkrivanje in zdravstveno-vzgojna obravnava otrok in mladostnikov, ki so ogroženi zaradi nezdravega življenjskega sloga

6.2.2.5 Skupine prebivalstva s posebnimi potrebami

6.2.2.5.1 Zagotavljanje ustrezne prehrane bolnikov v bolnišnicah

6.2.2.5.2 Zagotavljanje ustrezne prehrane oskrbovancev v domovih za starejše

6.2.2.5.3 Okrepitev dietnega svetovanja

6.2.2.6 Strategije za izboljšanje ponudbe zdravju koristnih živil in zdrave prehrane

6.2.2.6.1 Izdelava in uporaba preglednic hranilnih snovi in spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živil/hrane v živilsko predelovalni industriji

6.2.2.6.2 Promocija in spodbujanje ponudbe zdrave prehrane v gostinstvu in turizmu

6.2.2.7 Strategije za okrepitev strokovnega izobraževanja in usposabljanja v zvezi z zdravo prehrano in zdravim življenjskim slogom

6.2.2.7.1 Dopolnitev izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev na področju gostinstva in turizma z vsebinami zdrave sestave in priprave hrane

6.2.2.7.2 Uvajanje dodatnega izobraževanja o zdravi prehrani v dodiplomske pedagoške študijske programe

6.2.2.7.3 Oblikovanje univerzitetnega študijskega programa za poklic "prehranski svetovalec"

6.2.2.7.4 Uvedba akreditacijskega sistema za izvajalce izobraževanj o zdravi prehrani izven formalnega šolskega sistema

6.3 Lokalna trajnostna preskrba z zdravju koristnimi živili/hrano v Republiki Sloveniji

6.3.1 Strateški cilji področja

6.3.2 Strategije za krepitev zdravja z zdravju koristno hrano, pridelano lokalno na trajnostni način

6.3.2.1 Pospeševanje ponudbe in povpraševanja po kakovostni in zdravju koristni hrani, pridelani lokalno na trajnostni način

7. EVALVACIJA PROGRAMOV IN INDIKATORJI ZDRAVJA

SLIKE IN TABELE

Slika 1: Delež preiskovancev z različnimi dejavniki tveganja

Slika 2: Odstotek učencev med 7-im in 19-im letom s primerno telesno težo v obdobju 1983 do 2003

Slika 3: Odstotek učenk med 7-im in 19-im letom s primerno telesno težo v obdobju 1983 do 2003

Slika 4: Trend uživanja zelenjave in sadja od leta 1997 - 2002

Tabela 1: Prehranska priporočila za vnos hranil oziroma za hranilno vrednost prehrane za osebe stare od 25 do 51 let

Tabela 2: Vzorci živil, preiskani v okviru monitoringa na parametre kemijskih osnaževal in GSO, v Republiki Sloveniji v letu 2002 in 2003

Tabela 3: Skupno število vzorcev živil, analiziranih na ostanke pesticidov in delež vzorcev živil v katerih ostanki pesticidov niso bili ugotovljeni

Tabela 4: Analiza stanja prehranskih indikatorjev v Republiki Sloveniji za leta 1997, 1998, 2001 in 2002 (SURS) v primerjavi s priporočili zdravega prehranjevanja

1 UVOD

1.1 Pomen izrazov ter seznam kratic in tujk

Pomen izrazov:

Prehrana, prehranjevanje pomenita uživanje živil in/ali hranil, ki jih človek potrebuje za zadovoljevanje fizioloških potreb organizma (rast, razvoj in delo). Prehrana pomeni tudi vedo o živilih (hrani), hranilih in drugih snoveh, ki jih vsebujejo živila, njihovem delovanju, medsebojni odvisnosti in ravnotežju, ki vpliva na zdravje in pojav bolezni, in o procesih uživanja, prebave, presnove in izločanja snovi, ki sestavljajo živila.

Zdrava prehrana, zdravo prehranjevanje, uravnotežena prehrana, priporočena prehrana so pojmi, ki celostno zajemajo na znanstvenih dognanjih temelječa priporočila o fizioloških potrebah organizma po energiji in posameznih hranilih glede na starost, spol in delo, ki ga človek opravlja, o živilih, ki vsebujejo ta hranila in o priporočenem ritmu prehranjevanja z namenom preprečevanja obolenj in stanj, ki jih lahko povzroči nezdrava prehrana (nezdravo prehranjevanje).

Nezdrava prehrana, nezdravo prehranjevanje sta pojma, ki celostno zajemata več komponent prehranjevanja. Pod tema pojmoma je mišljena neustrezna hranljiva in energijska vrednost zaužite hrane, uporaba neustreznih ali celo nepravilnih načinov njene priprave in tudi nepravilen ritem uživanja hrane, kar vse vpliva na zdravje človeka.

Prehranjevalna navada, prehranjevalni vzorec pomenita način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote. Vključujeta izbor in količino živil, delež posameznih živil v prehrani, način priprave hrane in pogostnost ter razporejenost uživanja posameznih obrokov hrane prek dneva. Na prehranjevalne navade vplivajo socialne, ekonomske, etnične in kulturne danosti okolja, pa tudi izobraženost ljudi, dostopnost in cena hrane. Pravilne prehranjevalne navade so tiste, ki omogočajo, da je prehrana posameznika, neke skupine ali družbe kot celote, ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih vplivov, skladna priporočilom za zdravo prehrano.

Hrana/živilo je vsaka snov ali izdelek, vključno s pitno vodo in pijačami, v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen za uživanje ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Vsebuje vodo, hranila, druge sestavine, ki nimajo fiziološkega učinka ter vse snovi, ki so namenoma vgrajene v živilo med izdelavo, pripravo ali obdelavo živila.

Hranilo, hranljiva snov sta vsaka snov, ki jo telo potrebuje za pridobivanje energije (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), za rast in obnovo tkiv (beljakovine, minerali, vitamini, voda) in za uravnavanje življenjskih procesov (beljakovine, minerali, vitamini, voda, prehranska vlaknina, antioksidanti in druge aktivne snovi, ki jih vsebuje rastlinska hrana). Hranila dobi človek iz živil. Posamezne skupine živil vsebujejo hranila v različnih količinah in kombinacijah, ki vplivajo tudi na potrebne količine posameznih hranil in njihovo učinkovitost v telesu. Hranila, ki jih človek za svoje zdravje nujno potrebuje, ne more pa jih sam tvoriti in jih lahko dobi samo iz hrane ,imenujemo esencialna (telesu nujno potrebna).

Civilizacijske bolezni in stanja so bolezni in stanja, ki so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga (nezdrave prehrane, premajhne telesne dejavnosti, kajenja, prekomernega uživanja alkohola, stresa). Sem štejemo npr.: bolezni srca (Angino pektoris in miokardni infarkt), cerebrovaskularne bolezni (bolezni ožilja, možgansko kap), različne vrste rakastih obolenj, prekomerno prehranjenost in debelost, sladkorno bolezen tipa 2, zvišan krvni tlak, cirozo jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni zob. Na te bolezni imajo pomemben vpliv tudi socialno ekonomske determinante zdravja.

Deficitarne bolezni in stanja so bolezni in stanja, ki so posledica nezdrave prehrane zaradi pomanjkanja enega ali več telesu nujno potrebnih hranil v hrani, zaradi motenj v zauživanju, prebavi in presnovi hranil ali zaradi bistveno povečanih potreb po hranilih. Sem štejemo podhranjenost, anemije, golšavost, hipovitaminoze, itd. Te bolezni so v veliki meri posledica nezdrave prehrane zaradi (zavestnega) zanemarjanja priporočil za zdravo prehrano (nekateri alternativni vzorci prehrane), zaradi obolenj in stanj, ki vplivajo na nezadostno uživanje ter izrabo hrane ali na bistveno povečane potrebe po posameznih hranilih (bolniki, otroci, stari ljudje), zaradi pomanjkanja zadostnih količin kakovostne in družbeno sprejemljive hrane ter zaradi socialno ekonomskih determinant zdravja.

Varnost hrane/živil pomeni zagotovilo, da živilo ne predstavlja tveganja za pojav nezaželenega vpliva na zdravje, to je, da ni škodljivo za zdravje človeka, če je pripravljeno oziroma zaužito za predviden namen in v njem dovoljene količine aditivov (dodatkov) in onesnaževal niso presežene.

Aditivi (dodatki) za hrano/živila so vse snovi, vključno z aromami in sladili, ki se običajno ne uporabljajo oziroma uživajo kot živilo in ne predstavljajo tipične sestavine živila, se pa namensko dodajajo živilu iz tehnoloških in organoleptičnih razlogov v proizvodni verigi. Aditivi imajo neposredne ali posredne učinke na živilo in postanejo sestavina živila. Sodobni trendi varnosti živil priporočajo zmanjševanje uporabe aditivov iz organoleptičnih razlogov.

Analiza tveganja za varnost hrane/živil je proces, ki obsega oceno tveganja, ki na znanstveni podlagi prepozna nevarnost, ki jo lahko predstavlja živilo ali njegova sestavina, ugotovi izpostavljenost ljudi in določi kolikšno je tveganje za zdravje posameznika ali določenih skupin prebivalstva, obvladovanje tveganja, to je izbor primernih ukrepov za preprečevanje tveganja in njegov nadzor, ter obveščanja o tveganju.

Dejavnik tveganja, onesnaževalo, kontaminant so biološki, kemijski ali fizikalni dejavniki (snov v živilu oziroma lastnost ali stanje živila), ki lahko ogrožajo zdravje ljudi in so nenamensko prisotni v hrani/živilu kot posledica postopkov pridelave kmetijskih pridelkov in surovin živalskega izvora oziroma proizvodnje in prometa živil, ali kot posledica onesnaženosti okolja. Sem štejemo težke kovine, nitrate, mikotoksine, ostanke pesticidov, ostanke veterinarskih zdravil, dioksine in druge kemične snovi, ki se tvorijo pri neprimerni predelavi hrane/živil, mikrobe, tujke, semena plevelov, ipd. Koncentracija dejavnikov tveganja v hrani/živilu mora biti tako nizka, kot jo je mogoče razumno doseči z uporabo postopkov dobrih kmetijskih in proizvodnih praks v vseh fazah živilske verige in v nobenem primeru ne sme preseči v analizi tveganja določene zgornje mejne vrednosti posameznih onesnaževal v različnih živilih oziroma v njihovem užitnem delu. Za prepoznavanje, ukrepanje in nadzor nad morebitno škodljivimi dejavniki v hrani/živilih v svojem členu živilske verige je odgovoren proizvajalec.

Nosilec živilske dejavnosti je pravna ali fizična oseba, odgovorna za zagotavljanje varnosti in zdravstvene ustreznosti živil v pridelavi, predelavi, pripravi in prometu živil/hrane.

Živilska veriga obsega vse faze pridelave (vključno z rejo domačih živali pred zakolom, gojenjem poljščin, zelenjave in sadja, lovom, ribolovom in pobiranjem samoniklih proizvodov), predelave, priprave in ponudbe ter prometa (vključno z uvozom, shranjevanjem, prevozom, distribucijo, prodajo ter dobavo) z živili/hrano.

Zdravju koristni živilo, hrana, jed, obrok, ponudba so živilo, hrana, jed, obrok in njihova ponudba, sestavljena po smernicah uravnotežene prehrane, s posebnim poudarkom na vsebnostih hranljivih snovi, ki pripomorejo k doseganju ciljev prehranskih priporočil in s tem preprečevanju bolezni, povezanih z nezdravim prehranjevanjem. Sinonim za zdravju koristno so tudi varovalni (funkcionalni) živilo, hrana, jed, obrok in ponudba.

MET je merska enota za izražanje intenzivnosti telesne dejavnosti, ki se izraža v porabi kJ na časovno enoto. Količinsko pomeni 1 MET 3,5 ml kisika na minuto na kilogram telesne teže.

Seznam kratic in tujk:

3-MCPD - 3 - menokloropropan,ena-dva diol;
ADI - dopustni dnevni vnos;
BSO - bolezni srca in ožilja;
CINDI - Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme - mednarodni integrirani interventni program za preprečevanje kroničnih bolezni;
DACH - Referenčne vrednosti za vnos hranil;
DG SANCO - Generalni Direktorat za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov;
EFSA - Evropska agencija za varnost hrane;
EU - Evropska skupnost;
GSO - gensko spremenjeni organizmi;
HACCP - Hazard Analysis Critical Control Point;
HBSC - Health Behaviour in School-aged children;
HDL - holesterol visoke gostote;
IOTF - International Obesity Task Force;
ITM - indeks telesne mase;
IVZ RS - Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije;
kcal - kilo kalorije;
KNB - kronične nenalezljive bolezni;
LDL - holesterol nizke gostote;
MJ - mega joul;
NVO - nevladne organizacije;
OŠ - osnovna šola;
PAH - policiklični aromatski ogljikovodiki;
PCB - poliklorirani bifenili;
SŠ - srednja šola;
SURS - Statistični urad Republike Slovenije.


1.2 Pomen zdravega prehranjevanja, redne telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga za zdravje

Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Vemo, da praktično ni področja družbenega življenja, ki bi ne vplivalo na zdravje. Zanj je v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju s stroko in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog. Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva država skrbi za zdravje z oblikovanjem, sprejemanjem in izvajanjem politike, strategije in programov promocije zdravja. Sem sodijo prehranska politika, alkoholna politika, politika za zmanjševanje rabe tobaka in strategija varovanja in krepitve zdravja z gibanjem in športno rekreacijo.

Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika nezdravega življenjskega sloga, h kateremu prispevata tudi kajenje in uživanje alkoholnih pijač. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in pojavljanja zapletov najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni (v nadaljevanjem besedilu: KNB): bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti in osteoporoze ter drugih bolezni mišično kostnega sistema. Nezdravo prehranjevanje in nezadostna telesna dejavnost sta tesno povezana s pojavljanjem in vzdrževanjem znanih fizioloških dejavnikov tveganja v zvezi s KNB, kot na primer zvišanega krvnega tlaka ter zvišanih vrednosti holesterola in glukoze v krvi. Od sedmih ključnih dejavnikov tveganja za KNB (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan indeks telesne mase, znižan vnos zelenjave in sadja, telesna nedejavnost, alkohol, kajenje) jih je pet tesno povezano s prehrano.

Ocene Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanjem besedilu: SZO) za leto 2002 kažejo, da so bile v Evropi KNB v 86% vzrok vseh smrti in 77% vseh bolezni. Tudi v Republiki Sloveniji je več kot 70% smrti posledica najpogostejših KNB. Med njimi vodijo bolezni srca in ožilja, ki še vedno predstavljajo vzrok okoli 40% celotne umrljivosti slovenskega prebivalstva, kljub temu, da se je od leta 1990 do leta 2002 umrljivost zaradi srčno-žilnih vzrokov v naši državi zmanjšala za 34%. V primerjavi s tranzicijskimi državami je celotna umrljivost v Republiki Sloveniji manjša, vendar pa večja od večine držav Zahodne Evrope. Za slednjo zaostajamo v povprečju za dve leti tudi v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu, le-to znaša trenutno pri nas 72 let za moške in 79 let za ženske. Delež prezgodnjih smrti, ki pomenijo smrt pred 65. letom starosti in jih lahko preprečimo, je v letu 2002 v Republiki Sloveniji znašal 26%.

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki Sloveniji kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega prebivalca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužijemo preveč maščob v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in ožilja in raka širokega črevesa. V naši prehrani je premalo sadja, predvsem pa zelenjave ter prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred KNB. Po podatkih nacionalne raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog«, ki je bila opravljena leta 2001, se v Republiki Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje samo 22,9 % prebivalstva.

Pri tem so posebej ogrožene skupine prebivalstva: moški, ljudje iz nižjih družbenih slojev, z nižjo stopnjo izobrazbe, aktivno zaposleni, prebivalci vaškega bivalnega okolja ter vzhodno slovenskega zdravstvenega področja, populacija v starosti med 25 - 49 let.

Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja potrošnikov preko fizikalnih, kemičnih, bioloških ali drugih vrst onesnaževal, je temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa. Preprečevanje bolezni, povezanih z živili oziroma hrano, in varstvo potrošnikov, vključno z vprašanji prevar in zavajanja, sta dva bistvena elementa programov varnosti živil/hrane. Odgovornost za varno hrano si delijo nosilci dejavnosti proizvodnje in prometa živil, država in potrošniki.

Podatki o zdravstveni ustreznosti živil, zbrani na osnovi rednega programiranega uradnega nadzora nad živili v javnih zdravstvenih ustanovah in na osnovi prijavljenih alimentarnih epidemij, kažejo, da kot najpogostejši vzrok zdravstvene neustreznosti živil v Republiki Sloveniji prevladuje mikrobiološka onesnaženost živil, medtem ko prekomerna kemična onesnaženost zaenkrat še ne predstavlja večjega zdravstvenega problema.

Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in energijsko porabo, skratka med prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase in hkrati sinergijsko.

Raziskava ˝Z zdravjem povezan življenjski slog˝(2001), v kateri so ocenjevali vso telesno dejavnost, tako v prostem času, kot tudi dejavnost v gospodinjstvu in na delovnem mestu, je med odraslimi Slovenci v starostnem obdobju 25-64 let odkrila vsaj 20% ljudi, ki so nezadostno aktivni za osnovno zaščito svojega zdravja. Še nekoliko slabše stanje glede redne telesne dejavnosti je pokazala raziskava o športno-rekreativni dejavnosti (2000), po kateri je v naši državi skoraj 60% odraslih prebivalcev športno neaktivnih, slaba četrtina občasno aktivnih in precej manj kot petina redno, vsaj dvakrat tedensko aktivnih.

V razvitem svetu se v zdravstvenih sistemih že dandanes večina sredstev porablja za obravnavo KNB in njihovih zapletov. Ekonomsko breme KNB v večini primerov presega zmogljivosti zdravstvenih zavarovanj, tako, da morajo že dandanes pomemben delež celotnih stroškov zdravljenja pokrivati bolniki in/ali njihove družine. Posredni stroški obolevnosti v smislu izgubljenih delovnih dni oziroma produktivnosti so enaki ali celo presegajo neposredne stroške zdravljenja oziroma umrljivosti, kar še posebej velja za bolezni obtočil in sladkorno bolezen. Za Republiko Slovenijo naj bi to po metodi izračunavanja človeškega kapitala za leto 2002 pomenilo kar 114,6 milijarde SIT ekonomske izgube. Nujna so torej raznovrstna prizadevanja za obvladovanje oziroma zmanjševanje celotnih stroškov in potreb po zdravstvenih storitvah, pri čemer vsaj v razvitem delu sveta zelo pridobiva na pomenu ohranjanje in krepitev zdravja ter funkcionalne sposobnosti starajočega se prebivalstva.

Zdrav življenjski slog omogoča ohranjanje in krepitev zdravja ter kakovosti življenja vsakega posameznika in zmanjšuje družbene stroške preprečevanja in zdravljenja KNB, invalidnosti in prezgodnje smrtnosti.

V pričujočem dokumentu so na osnovi identificiranih problemov postavljeni cilji, strategije in aktivnosti na področju prehranske politike. Oblikovanje nacionalnega programa oziroma strategij za izboljšanje stanja na področju gibalne/športne dejavnosti za zdravje pa je pomembna naloga in izziv, s katerim se bomo morali v Republiki Sloveniji soočiti v bližnji prihodnosti.


1.3 Mednarodni politično-strokovni kontekst

Amsterdamska pogodba Evropske skupnosti v svojem 152. členu zavezuje države članice, da v oblikovanju in izvajanju vseh svojih politik in aktivnosti zagotovijo visoko raven zaščite zdravja prebivalstva.

Evropske države članice SZO so podpisnice krovnega programa na področju zdravja – Agende »Zdravje v 21. stoletju«. Dokument kot glavni cilj postavlja najvišjo možno raven zdravja za vsakega posameznika ter krepitev in varovanje zdravja vsega prebivalstva. Agenda »Zdravje v 21. stoletju« ima 21 ciljev, ki vključujejo tudi področja varne hrane in zdravega prehranjevanja ter zdravega okolja. V dokumentu se države članice zavzemajo za zdrav začetek življenja, zdravje mladih in zdravo staranje, zmanjševanje pojavnosti akutnih nalezljivih bolezni in KNB, zdravo in varno naravno okolje, zdrav življenjski slog, zmanjševanje škode zaradi zlorabe alkohola in zdravo bivalno okolje. Agenda 21 opredeljuje pomen medresorske odgovornosti za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija, odgovorna za upravljanje nalog šestega poglavja Agende 21, igra ključno vlogo pri izpolnjevanju zdravstvenih ciljev te agende.

Urad SZO za Evropo je v skladu z usmeritvami Agende 21 oblikoval Prvi akcijski načrt prehranske politike za obdobje 2000 – 2005 za evropsko regijo. Osnova za program so poleg Agende 21 še sklepi Mednarodne konference o prehrani (l.1992) in Svetovnega vrha o hrani (l.1996), ki sta dostopnost do varne, hranilno ustrezne ali pestre hrane opredelila kot osnovno človekovo pravico in predpogoj za ohranjanje in krepitev zdravja. Cilj akcijskega plana je spodbujanje izvajanja prehranskih politik posameznih držav, ki naj bi zmanjšale družbeno breme zaradi bolezni, povezanih s hrano in prehrano, ter stroške, ki jih zaradi teh bolezni nosita družba in zdravstveni sistem.

Zaključki Sveta Evrope na področju zdravega življenjskega sloga, izobraževanja, informiranja in komunikacije (UL EU, 2004/C 22/01) opredeljujejo, da je pomemben del programa družbenih aktivnosti iz področja javnega zdravja (2003-2008) promocija zdravja in preprečevanje bolezni s poudarkom na determinantah zdravja. Aktivnosti naj bi se izvajale s pripravo in implementacijo strategij na področju celotnega življenjskega sloga (alkohol, tobak, prehrana, gibanje). Pri pripravi strategij na različnih področjih zdravega življenjskega sloga so vključeni različni partnerji s področja sociale, okolja, kmetijstva, transporta.

Sklepi Sveta Evrope na področju promocije zdravja srca (9627/04) vsebujejo sporočilo, da prebivalci držav članic EU pripisujejo pomemben in prioritetni pomen kakovosti življenja, ki je v veliki meri odvisna od stanja na področju bolezni srca in ožilja. Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok bolezni, umrljivosti in prezgodnjih smrti ter slabše kakovosti življenja prebivalcev držav članic EU. Primerni metodi za zmanjševanje bolezni srca in ožilja sta promocija zdravja in preventiva, ki naj bi se izvajali v okviru nacionalnih javno zdravstvenih politik.

Krovni dokument, ki v Evropski uniji ureja področje varnosti živil, je Bela knjiga o varnosti živil iz leta 2000. Razvejana horizontalna in vertikalna zakonodaja s področja varnosti živil predstavlja obsežen del v evropskem pravnem redu. Strateški dokumenti v zvezi s prehransko politiko EU poudarjajo pomen zagotavljanja varne hrane vzdolž celotne živilske verige »od polja do krožnika« po načelu sledljivosti.

Resolucija o varnosti hrane je bila pripravljena v okviru mednarodne organizacije Svetovne zdravstvene skupščine in je usmerjena v področje varnosti hrane/živil. Omenjena resolucija poudarja pomen trajnostne preskrbe z živili ter sistem zagotavljanja varnosti živil/hrane, ki je usmerjen v zmanjševanje tveganja za zdravje v celoviti živilski verigi, od pridelovalca do potrošnika.

Spomladi 2003 je v Atenah skupaj z grško iniciativo v EU potekalo srečanje predstavnikov za prehrano pri SZO, ki je na najvišji strokovni ravni poudarilo pomen harmonizirane politike zdravega prehranjevanja in gibanja za zdravje prebivalstva. Srečanje je omogočilo oceno stanja na področju priprave prehranskih politik, dalo možnost izmenjave izkušenj različnih evropskih držav pri pripravi akcijskega načrta prehranske politike ter ponudilo pregled možnosti, kako bi se dalo bolj uspešno implementirati prehransko politiko, še posebej na podlagi medsektorskega sodelovanja.

Diet, nutrition and prevention of chronic diseases (WHO Technical Report Series No.916) je skupno poročilo znanstvenega posvetovanja WHO/FAO. Obravnava vpliv izbire živil in način prehranjevanja na pojavnost kroničnih bolezni ter opisuje javno zdravstvene politike in strategije, ki vključujejo socialne, vedenjske in ekološke dimenzije. Osnovni cilj dokumenta je doseči cilje, ki so povezani s pravilno izbiro živil in prehranjevanja s poudarkom na telesni dejavnosti za zdravje.

S »Francosko pobudo« pa se je na področju prehrane in prehranjevalnih navad pričel vzpostavljati sistem, ki naj bi dolgoročno omogočil zmanjšanje bremena KNB, povezanih z nezdravo prehrano in nezdravimi prehranjevalnimi navadami. Pobuda, izoblikovana v projektu »Prehranjevanje in prehranski vzorci za zdrav življenjski slog v Evropi«, priporoča, naj ima izboljševanje prehrane in prehranjevalnih navad visoko prioriteto v vseh strategijah držav članic EU, ki so usmerjene v javno zdravje.

SZO je v maju 2004 sprejela Resolucijo o globalni strategiji na področju prehrane, gibanja in zdravja. Strategija je povezala prehrano in telesno dejavnost v skupnih prizadevanjih za zmanjšanje bremena KNB.

Evropska komisija je za področje javnega zdravja v letu 2003 ustanovila Evropsko mrežo za prehrano in telesno dejavnost z mandatom za obdobje 2003-2008. Mreža bo predstavljala forum za razpravo in izmenjavo informacij ter dajanje predlogov strategij, akcijskih programov, zakonodajnih aktov in priporočil na podlagi konsenza sodelujočih držav članic. Glavna področja delovanja so: podpora nacionalnim programom za prehrano in telesno dejavnost, identifikacija programov, ki so se v posameznih državah članicah že izkazali za uspešne, raziskave življenjskega sloga oziroma determinant zdravja ter vzpostavitev evropskega informacijskega sistema. Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov (DG Sanco) se bo preko aktivnosti mreže povezoval z direktorati za šport, raziskovanje, kmetijstvo in izobraževanje ter EFSA-e (Evropska agencija za varnost hrane).


1.4 Poslanstvo, temeljni smotri in cilji prehranske politike v Republiki Sloveniji

Prehranska politika se izraža v načrtovanju in izvajanju ukrepov in aktivnosti države, ob sodelovanju različnih javnosti ter organizacij civilne družbe, ki spodbujajo in krepijo kakovostno in zdravo prehranjevanje prebivalcev Republike Slovenije in s tem varujejo in krepijo njihovo zdravje ter kakovost življenja.

Temeljni cilji prehranske politike so zagotavljanje varne hrane vzdolž celotne živilske verige, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev Republike Slovenije ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano na trajnostni način.


1.5 Načela prehranske politike

Pri načrtovanju in izvajanju prehranske politike v Republiki Sloveniji upoštevamo naslednja načela:

1. Spoštovanje pravice do zdravega življenjskega sloga, vključno z zdravim prehranjevanjem ter spoštovanje kulturno - specifičnih načinov prehranjevanja prebivalcev Republike Slovenije.
2. Spoštovanje etičnih načel – deljene socialne, moralne in okoljske odgovornosti vseh udeležencev v živilski verigi: pridelavi, predelavi, distribuciji in trženju hrane ter končnih potrošnikov hrane.
3. Soodgovornost in sorazmerna zastopanost vseh resornih politik pri uresničevanju prehranske politike in prevzemanje načel oblikovanja in izvajanja zdravju koristnih ukrepov v okviru skupne in nacionalne kmetijske politike ter drugih politik ohranjanja in krepitve zdravja.
4. Upoštevanje dosežkov znanosti in razvoja strok; podpora kliničnemu in epidemiološkemu raziskovanju na področju prehranjevanja in zdravega življenjskega sloga.
5. Posebna družbena skrb za zdravo prehranjevanje in zdrav življenjski slog ogroženih skupin prebivalstva.
6. Uveljavitev pravic in zaščita potrošnikov.
7. Dejavno vključevanje zainteresirane strokovne in laične javnosti ter nevladnih organizacij.
8. Upoštevanje finančnih zmožnosti države.


1.6 Pomen medsektorskega sodelovanja in javnih služb v načrtovanju in izvajanju prehranske politike od leta 2005 do 2010

Oblikovanje učinkovitih strategij v izvajanju prehranske politike zahteva usklajeno delovanje različnih ministrskih resorjev.

Načrtovanje in izvajanje prehranske politike se uresničuje v povezavi z različnimi politikami: zdravstveno politiko, kmetijsko politiko, prometno politiko, gospodarsko politiko, davčno in cenovno politiko, socialno, regionalno in kohezijsko politiko, vzgojno/izobraževalno in športno ter raziskovalno politiko, okoljevarstveno politiko in drugimi politikami.

V Republiki Sloveniji imajo osrednjo vlogo v oblikovanju in izvajanju strategij prehranske politike ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano, ministrstvo pristojno, za šolstvo, in ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost. V izvajanju nekaterih posebnih ukrepov so udeležena tudi druga ministrstva, na primer ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve, pri prehrani v domovih za ostarele in študentski prehrani in ministrstvo, pristojno za okolje, preko ukrepov za varstvo okolja ter področja gensko spremenjenih živil.

Za namene učinkovite implementacije Nacionalnega programa prehranske politike, medresorskega načrtovanja in usklajevanja bo ustanovljen medresorski koordinacijski programski odbor, sestavljen iz predstavnikov nosilnih ministrstev. Koordinacijo na področju prehranske politike bo vodilo ministrstvo, pristojno za zdravje.

Konkretne aktivnosti nosilnih ministrstev bodo opredeljene v letnih oziroma dveletnih akcijskih načrtih ministrstev za posamezno proračunsko obdobje hkrati z obsegom sredstev, ki bodo v te namene alocirana v proračunih posameznih ministrstev. V akcijskih načrtih bodo podrobneje opredeljeni specifični cilji posameznih projektov, naloge izvajalcev projektov, načini financiranja projektov ter roki za njihovo izvedbo. Akcijske načrte vsako leto potrdi Vlada Republike Slovenije (v nadaljenjem besedilu: Vlada).

Strokovno podporo na področju prehranske politike nudi Svet za živila in prehrano in njegove delovne skupine pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.

Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005 - 2010 poudarja pomen javnega sektorja v izvajanju nacionalnega programa prehranske politike in zdravega življenjskega sloga, saj številne predvidene aktivnosti sodijo v okvir tekočega izvajanja javne službe. Ob nosilnih ministrstvih in organih v njihovi sestavi imajo zato v izvajanju nacionalnega programa ključno vlogo prav javni zavodi, nacionalni in regionalni inštituti, druge strokovne institucije ter pravne in fizične osebe s koncesijo za opravljanje javne službe na področjih, ki jih pokriva prehranska politika.

Za namene učinkovite implementacije Nacionalnega programa prehranske politike je na regionalni in lokalni ravni potrebno zagotoviti učinkovito koordinacijo dela javnih zavodov oziroma služb. Potrebno je povezovanje s predstavniki gospodarstva, ki poslujejo na področjih pridelave, predelave in ponudbe hrane (področje živilske verige od njive do krožnika) ter povezovanje z nevladnimi organizacijami oziroma drugimi interesnimi skupinami v civilni sferi. Regionalne in lokalne programe bodo v skladu s svojimi nalogami, za katere so ustanovljeni, koordinirali regionalni zavodi za zdravstveno varstvo.


1.7 Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju prehranske politike in zdravega življenjskega sloga

Za učinkovitejše vključevanje nevladnih organizacij (NVO) v politično dogovarjanje je Vlada oktobra 2003 sprejela Strategijo za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, v kateri je opredeljen pomen sodelovanja NVO za celovit in trajnostno naravnan družben razvoj, porast družbene blaginje, kakovosti življenja ter socialne varnosti.

V Republiki Sloveniji deluje več NVO, ki zaradi svojih značilnosti lahko precej prispevajo k doseganju ciljev prehranske politike. Oblike organiziranosti in delovanja NVO so različne (društva oziroma zveze, zasebni zavodi in fundacije) in vsaka lahko prispeva na specifičen način: z vključevanjem svojih članov (npr. združenja in zveze) ali s strokovnim, razvojnim in raziskovalnim delom (zasebni inštituti, fundacije). Področje njihovega delovanja je predvsem pomoč pri izobraževanju in osveščanju prebivalstva oziroma posameznih ciljnih skupin ter aktivno sodelovanje pri implementaciji nalog in aktivnosti vseh treh stebrov prehranske politike.

Poseben pomen imajo potrošniške organizacije. Uredba 178/2002 o splošnih zahtevah za varnost hrane Evropskega Sveta in Parlamenta, kakor tudi Generalni Direktorat za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov (DG Sanco) posebej poudarjata vlogo potrošniških organizacij v živilski verigi, izhajajoč iz načela pravica potrošnika do varne hrane in točnih ter resničnih informacij, kakor tudi iz načela odgovornosti potrošnika do varovanja lastnega zdravja.

NVO so dejavne in imajo specifična znanja oziroma strokovnjake na področjih, ki so razmeroma nova in manj razvita. Mnoge NVO uživajo zaupanje javnosti, so manjše ter manj hierarhično organizirane in se hitreje odzivajo na potrebe okolice kot velike institucije, hkrati pa so sposobne tudi bolje prilagajati oblike svojega delovanja.


2 TRIJE STEBRI PREHRANSKE POLITIKE

SZO v svojih dokumentih, ki opredeljujejo področje delovanja prehranske politike, postavlja tri temeljne stebre, pomembne za zagotavljanje varnega in zdravega prehranjevanja:

1. Steber varnih živil/hrane - preprečevanje biološkega, kemičnega in fizikalnega onesnaževanja hrane oziroma živil na vseh stopnjah živilske verige: pridelave, predelave in trgovine z živili ter priprave/ponudbe hrane;
2. Steber uravnoteženega in varovalnega prehranjevanja - zagotavljanje optimalnega zdravja s pomočjo zdravih prehranjevalnih navad in zdravega prehranjevanja, posebej zdravstveno in socialno - ekonomsko ogroženih skupin prebivalstva in skupin s posebnimi prehranskimi potrebami: otrok, nosečnic, doječih mater, starostnikov ter delavcev;
3. Steber zagotavljanja trajnostne oskrbe z živili - zagotavljanje dostopnosti do kakovostne in zdravju koristne hrane, ki upošteva kulturno - specifične načine prehranjevanja prebivalcev ter uresničuje razvijanje trajnostnih kmetijskih in okoljsko – varstvenih politik.


2.1 Strokovne opredelitve, strokovna priporočila in smernice

2.1.1 Varnost živil

Varno živilo/hrana ne sme vsebovati bioloških, kemičnih in mehanskih onesnaževal ter radionuklidov, ki se pojavljajo kot posledica nehigienske priprave hrane, industrijskega onesnaženja okolja ter agrotehničnih in tehnoloških postopkov v pridelavi ali predelavi živil v količinah, ki bi ogrožale naše zdravje.

Varnost živil/hrane predstavlja dejavnik tveganja za zdravje tako v nerazvitih kot razvitih deželah. Države zato skušajo z zakonskimi predpisi in drugimi ukrepi, ki opredeljujejo pogoje in način notranjega in uradnega nadzora živil, izboljšati varnost hrane in tako obvladovati bolezni, ki so povzročene oziroma se prenašajo s hrano in pitno vodo. V okviru svoje živilske in okolje varstvene zakonodaje strogo omejujejo in nadzorujejo uporabo kemičnih sredstev v pridelavi in predelavi živil, pa tudi druge kemične snovi v svojem okolju, ki bi se lahko prenašale v živilsko verigo človeka neposredno ali posredno (npr. klavne živali).

Spremembe tehnologij pridelave in predelave hrane ter spremenjene življenjske/prehranjevalne navade so glavni vzroki za naraščanje črevesnih nalezljivih obolenj, ki se prenašajo s hrano. Večino okužb s hrano predstavljajo posamični, sporadični primeri obolenj, ki niso prijavljeni, lahko pa se bolezen pojavi v epidemični obliki, ki prizadene večje število ljudi. Podatki o prijavljenih akutnih črevesnih nalezljivih boleznih - okužbah in zastrupitvah, povzročenih s hrano, so v svetu v vrhu registriranih nalezljivih bolezni.
EU posveča varnosti hrane posebno pozornost, kar se kaže v ustanovitvi posebnega generalnega direktorata Evropske komisije (DG SANCO), ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) kot centralne institucije za izvajanje procesov ocene tveganja, posodabljanju in poenotenju predpisov, ki urejajo obvladovanje tveganj ter učinkoviti komunikaciji tveganja. Republika Slovenija je kot članica EU prevzela sistem zagotavljanja varnosti živil/hrane in vse predpise in jih udejanja v strateškem načrtu varnosti živil/hrane.


2.1.2 Zdravo prehranjevanje

2.1.2.1 Opredelitev

Zdrava prehrana ali zdravo prehranjevanje vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno (funkcionalno) in biološko sprejemljivo hrano v okviru določene kulturne skupnosti, ki ohranja in krepi človekovo zdravje.

Za dosego uravnotežene prehrane se poslužujemo normativov oziroma referenčnih vrednosti za vnos hranljivih snovi, ki pa so specifični glede na spol, starost, telesno dejavnost in druga stanja. Priporočila navajajo minimalne količine za posamezne hranljive snovi, ki jih mora človek zaužiti s hrano, da se ne bi pokazale posledice pomanjkanja oziroma maksimalne količine, da ne bi prišlo do kroničnih bolezni (Tabela 1).


2.1.2.2 Priporočila za vnos hranil

Priporočljiva energijska in hranljiva sestava hrane se razlikuje glede na razvojno obdobje posameznika in njegovo telesno dejavnost. V Tabeli 1 so navedena priporočila energijskih deležev, količin in hranilne gostote za posamezna hranila za starostno obdobje od 25-51 let.

Določene hranljive vrednosti se lahko glede na potrebe različnih starostnih skupin populacije rahlo razlikujejo od vrednostih v Tabeli 1, podatki za vse starostne skupine so dosegljivi v priročniku z naslovom: Referenčne vrednosti za vnos hranil.


Tabela 1: Prehranska priporočila za vnos hranil oziroma za hranilno vrednost prehrane

(Vir: DACH priporočila: Referenčne vrednosti za vnos hranil, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 2004)

Delež celotne potrebne energije iz:
Skupnih maščob	< 30%1
Nasičenih maščobnih kislin	< 10 %2
Trans-maščobnih kislin	< 1%
Mono nenasičenih maščobnih kislin	> 10%
Omega-6	2,5%
Omega-3	0,5%
Ogljikovih hidratov	> 50%
Mono in disaharidov (sladkorjev)	< 10%

Priporočen dnevni vnos

Beljakovine	0,8 g/kg telesne teže
Zelenjava in sadje	od 400 do 650 g/dan
Folati iz hrane	> 400 µg/dan
Prehranska vlaknina	3 g/MJ - ženske 2,4 g/MJ - moški
Natrij (v obliki soli)	< 6 g/dan3
Jod4	200 µg (nosečnice 230 µg/dan, doječe matere 260 µg/dan)
Dojenje	izključno do 6 meseca

¹ delavci s težkimi fizičnimi deli lahko potrebujejo večji odstotek
² novejša SZO priporočila navajajo do 7%
³ novejša SZO priporočila navajajo do 5 g
⁴ priporočila veljajo za državi Nemčija in Avstrija, ki imajo podobno stanje na področju vnosa joda kot v Republiki Sloveniji

Pesticidi

Aditivi

Pb,Cd, Hg

Mikotoks

Hranljiva vrednost

Histamin

Nitrati

PCB

Dioksini in furani

Sulfonamidi

3.MCPD

Akrilamid

GSO

2002	Skupno število	476	576	534	171	233	29	139	300	300	80	-	-	-
	Število neskladnih	1	9	1	3	0	0	0	0	0	0	-	-	-
	Delež neskladnih (%)	0,2	1,6	0,2	1,7	0	0	0	0	0	0	-	-	-

2003	Skupno število	912	300	663	190	141	30	70	243	30	92	20	20	148
	Število neskladnih	6	1	2	8	0	1	0	0	0	0	0	0	(1)
	Delež neskladnih (%)	0,7	0,3	0,3	4,2	0	3,3	0	0	0	0	0	0	(0,7)

Leto	Program	Št. analiziranih vzorcev	% vzorcev, v katerih ostanki pesticidov niso bili ugotovljeni
2000	URSK	134	49,0
2001	URSK	168	59,0
2002	UZNŽ+URSK	476	83,0
2003	UZNŽ+URSK	912	85,0

Vir: raziskava CINDI 1990/91, 1996/97

5.2.1 Biološki dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni

5.2.1.1 Zvišan holesterol v krvi

V raziskavah CINDI (1990/91 in 1996/97) so ugotovili, da ima v Republiki Sloveniji več kot 60% prebivalcev zvišan holesterol v krvi. V opazovanem obdobju opažamo statistično pomemben manjši delež preiskovancev z zaščitnimi vrednostmi HDL-holesterola nad 1 mmol/l in obenem pomemben porast tistih z ogrožajočimi vrednostmi HDL-holesterola pod 0,9 mmol/l. To kaže, da živimo Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in redno telesno dejavnostjo se namreč lahko uspešno zmanjša količino holesterola v krvi in pozitivno spremeni razmerje med zaščitnim HDL in škodljivim LDL holesterolom.


5.2.1.2 Zvišana raven krvnega sladkorja

Po anketnih raziskavah CINDI (Vir: Z zdravjem povezan življenjski slog, 2001) ima v Republiki Sloveniji sladkorno bolezen približno 4 - 6% prebivalcev, kar je skladno tudi z ugotovitvami CINDI raziskav na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Ljubljane iz let 1990/91 in 1996/97. Slednji raziskavi pa sta pokazali zelo zaskrbljujoče podatke o deležu posameznikov z vrednostjo krvnega sladkorja v mejnem območju, ki je znašal v letih 1990/91 kar 53,2%, v letih 1996/97 pa 45,1%.


5.2.1.3 Povišan krvni tlak

Delež pregledanih s povišanim krvnim tlakom se je v vzorcu CINDI 1996/97 statistično pomembno povečal v primerjavi z letoma 1990/91 iz 39,1% na 48,8%, tistih z normalnim krvnim tlakom pa statistično pomembno zmanjšal s 60,9% na 51,2%.


5.2.2 Dejavnik tveganja nezdravega življenjskega sloga – nezdravo prehranjevanje

5.2.2.1 Neustrezen/nezdrav vnos hranil v prehrani povprečnega prebivalca Republike Slovenije

Tabela 4 prikazuje analizo stanja na področju indikatorjev prehranjevanja za leta 1997, 1998, 2001 in 2002 v primerjavi s priporočili zdravega prehranjevanja (Vir: Referenčne vrednosti za vnos hranil, DACH, 2003). Vrednosti so izračunane na podlagi podatkov povprečne porabe živil v gospodinjstvih na prebivalca (Vir: SURS; Statistični urad Republike Slovenije).

Tabela 4: Analiza stanja prehranskih indikatorjev v Republiki Sloveniji za leta 1997, 1998, 2001 in 2002 (SURS) v primerjavi s priporočili zdravega prehranjevanja

5.2.3.1 Dojenčki

Edina republiška baza podatkov, kjer je možno pri celotni populaciji otrok zasledovati dojenje, je trenutno Republiški perinatalni informacijski sistem na IVZ RS v Ljubljani, ki spremlja podatke o nosečnostih, porodih in novorojencih ter dojenje ob odpustu iz slovenskih porodnišnic. Na osnovi te baze je razvidno, da je v obdobju od leta 1993 do 2002 ob odpustu iz porodnišnice bilo dojenih povprečno 90,2% dojenčkov, delno dojenih 6,5% in nedojenih 3,2% (Vir: PIS RS, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2004).

Nimamo natančnih podatkov o dojenju po odpustu iz porodnišnice, čeprav naj bi se pogostost dojenja spremljala ob predpisanih sistematskih preventivnih pregledih dojenčkov v prvem letu življenja. Delež dojenih otrok pri šestih mesecih v različnih predelih Republike Slovenije niha od 15 do 50%, ni natančnih podatkov o izključnem dojenju.


5.2.3.2 Otroci in mladostniki

5.2.3.2.1 Stanje prehranjenosti

Presečna raziskava o telesnih značilnostih in gibalni dejavnosti otrok in mladine na podlagi populacijskih podatkov (Strel, Kovač, Jurak, 2004) v obdobju od leta 1983 do 2003, je ugotavljala primerno in prekomerno telesno težo in debelost s pomočjo ITM po standardih IOTF, odstotku maščobne mase in kožno gubo nadlahti. Odkrila je, da je v letu 2003 v primerjavi z letom 1983 delež učencev in učenk s primerno telesno težo, starih od 7 do 19 let, manjši, bistveno večji pa je delež otrok s prekomerno telesno težo. Ugotavljajo, da je pri 19-ih letih debelih 1,8% deklet in 2,2% fantov.

Na osnovi analiz je razvidno povečanje ITM, deleža maščobne mase in kožne gube nadlahti med leti 1983 in 2003, še posebej med 9-im in 12-im letom starosti.

Raziskava prikazuje tudi, da se pri učenkah povečuje število tistih z izjemno nizko telesno težo in premalo količino varovalnega podkožnega maščevja (Strel et al., 2004a).


Slika 2: Odstotek učencev med 7-im in 19-im letom s primerno telesno težo v obdobju 1983 do 2003

Vir: Strel et al., 2004a

Vir: Strel et al., 2004a

Slika 4 prikazuje padajoči trend uživanja zelenjave in sadja prebivalcev Republike Slovenije za obdobje let 1998, 1999, 2001 in 2002 (SURS). Povprečni vnos sadja še zadosti minimalnim potrebam po uživanju teh živil, medtem ko je povprečni vnos za zelenjavo bistveno manjši od priporočil za zdravo prehranjevanje.

Delež doma pridelane in zaužite zelenjave v Republiki Sloveniji znaša v obdobju od 1997 do 2002 od 42,7% do 44,4%, delež doma pridelanega in zaužitega sadja pa od 22% do 27,8% (Vir: SURS). Iz podatkov je razviden trend zmanjševanja uživanja lastno (doma) pridelanega sadja.


5.2.3.4.2 Redna prehrana s tremi ali več dnevnimi obroki hrane

Redna prehrana, predvsem uživanje zajtrka, je pomemben prehranski dejavnik pri varovanju zdravja. Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" iz leta 2001 uživa 85% preiskovancev iz Republike Slovenije tri ali več dnevnih obrokov hrane.

Ljudje v vaškem okolju imajo bolj redno prehrano v 87,8% kot v mestnem okolju 82,7%; ni pa bistvenih razlik med zahodnimi in vzhodnimi predeli države. Zajtrk uživa vsak dan samo 49,1 % prebivalcev.


5.2.3.4.3 Obroki hitre hrane, gazirane in aromatizirane pijače

Pogosti dnevni obroki hitre hrane lahko osiromašijo hranilno vrednost dnevnih obrokov hrane, zato so primerni le za občasno prehrano. Več hitre hrane zaužijejo v mestih, v zahodnih predelih države in ljudje z visoko izobrazbo.

Gazirane in aromatizirane pijače štejemo med sladkorna živila. Samo 33,6% anketiranih Slovencev nikoli, ali zelo redko (enkrat do trikrat na mesec) uživa te pijače.


5.2.3.4.4 Vnos mleka z visoko vsebnostjo maščob

Priporočila zdrave prehrane navajajo uživanje od 4 do 6 dcl mleka oziroma ustrezen ekvivalent zamenjav na dan, nosečnicam, mlajšim od 18 let pa tudi do 8 dcl. Priporočila se nanašajo na uživanje polposnetega in posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov za vso populacijo razen za otroke do četrtega leta starosti, kateri lahko uživajo polnomastno mleko in izdelke iz polnomastnega mleka.

Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" iz leta 2001 vsak dan uživa mleko 59,0% prebivalcev Republike Slovenije. Več mleka in mlečnih izdelkov zaužijejo v mestih kot na deželi.

Raziskava (Koch, 1996) je pokazala, da so izdelki z malo maščob v vsakodnevni prehrani sorazmerno slabo zastopani, saj kar 42% vprašanih ni nikoli zaužilo mleka z manj maščobe, 55% nikoli puste skute, 51% nikoli sirov z malo maščob in 50% nikoli pustih mesnih izdelkov. Po podatkih te raziskave po izdelkih z manj maščobe večkrat segajo ženske kot moški. Mleko z manj maščobe pogosteje uživajo mladi do 25 let, skuta in sir z manj maščobe sta pogosteje na jedilniku starejših, bolj izobraženih, v mestnem tipu naselja, pri višjem družbenem sloju.

Podatki raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" iz leta 2001 kažejo, da kar 77,5% anketirancev uživa mleko in mlečne izdelke z veliko maščobe (polnomastno konzumno mleko ali neposneto domače mleko), v večjem deležu na podeželju. Pri tem v gorenjski in prekmurski regiji, kjer je živinoreja zelo pomembna kmetijska dejavnost, več ljudi uživa doma pridelano polnomastno mleko.

Podatki iz porabe živil v gospodinjstvih (SURS, 2001) kažejo, da v povprečju zaužijemo premalo mleka in mlečnih izdelkov glede na priporočila za zdravo prehranjevanje, kar znaša le 434 g mleka na dan, vključno z mlečnimi izdelki, ki so preračunani na ekvivalent mleka. Od tega zaužijemo le 24,66 g manj mastnega mleka. Trend uživanja mleka od leta 1997 do 2002 upada (od 87,30 do 77,60 l/leto na osebo), medtem, ko delež zaužitega posnetega mleka zanemarljivo narašča.

Uživanje polnomastnega ali konzumnega mleka (3,2% oziroma 3,5% mlečne maščobe) predstavlja veliko dodatno obremenitev naših prebivalcev z nezdravimi živalskimi, nasičenimi maščobami, tako zaradi zvišanega holesterola v krvi in s tem zaradi bolezni srca in ožilja, ki so še vedno glavni vzrok vseh smrti v Republiki Sloveniji kot tudi zaradi prekomerne telesne teže in debelosti.


5.2.3.4.5 Sestava in priprava jedi

5.2.3.4.5.1 Uživanje ocvrtih jedi

Ocvrte jedi vsebujejo preveč maščob in predvsem preveč slabih maščob, pa čeprav živila cvremo v dobrih oljih. Prav zaradi tega uporabo povečanih količin ocvrtih živil štejemo med dodatne prehranske dejavnike tveganja za nastanek prezgodnje obolevnosti, skupaj s povečano količino skupnih in slabih maščob (nasičenih in trans nenasičenih maščobnih kislin), tvorbo akrilamida, itd.

Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" iz leta 2001 pogosteje uživajo ocvrte jedi odrasli prebivalci z nižjo izobrazbo in v vaškem okolju. Več je takih v vzhodni Sloveniji v primerjavi z osrednjo Slovenijo. Kar 42,5% anketirancev uživa ocvrto hrano pogosteje kot trikrat na mesec.


5.2.3.4.5.2 Uživanje mesa in mesnih izdelkov ter rib

Rezultati raziskave “Prehranske navade odraslih prebivalcev Republike Slovenije z vidika varovanja zdravja” (Koch, 1997) kažejo, da anketiranci, stari 18-65 let povprečno dnevno zaužijejo 112,8 g mesa in 70,6 g mesnin.

Največ mesa in mesnih izdelkov Slovenci zaužijemo v obliki rdečega mesa. Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih RS" ga uživajo vsak dan (tudi večkrat na dan), ali skoraj vsak dan (štiri do šestkrat na teden), bolj pogosto osebe z nedokončano osnovno šolo, kmečki prebivalci in prebivalci, ki živijo na vzhodu države.

Posebni pomen v zdravi prehrani imajo (mastne, morske) ribe. Priporočilo je, da bi vsak človek vsaj enkrat na teden zaužil morske ribe. Po podatkih SURS iz leta 2002 povprečni prebivalec Republike Slovenije zaužije 159,4 g mesa in mesnih izdelkov na dan, od tega 73,3 g rdečega mesa, 28,1 g perutnine, 48,1 g mesnih izdelkov in predelanega mesa ter 9,9 g rib. Glede na prehranska priporočila je rib v prehrani prebivalcev premalo. Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" vsaj enkrat na teden uživa ribe in morske sadeže 29,4% odraslih Slovencev. Več rib uživajo mestni ljudje v primerjavi z vaškimi, prav tako tudi več rib zaužijejo v zahodnih kot v vzhodnih predelih Republike Slovenije in osebe z visoko izobrazbo.

5.2.3.4.5.3 Uživanje sladkorja

Po podatkih raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" več sladkorja zaužijejo ženske in mlajše osebe ter osebe iz višjega družbenega sloja. Veliko sladkorjev, prav tako pa tudi maščob in beljakovin, dobimo v slaščicah, ki jih nikoli ali zelo redko (enkrat do trikrat na mesec) uživa slaba polovica anketirancev, predvsem osebe z visoko izobrazbo.


5.2.3.4.5.4 Uživanje prehranske vlaknine

Prehransko vlaknino zagotovimo z uživanjem sadja, zelenjave in polnovrednih žitnih izdelkov. Povprečni dnevni obrok v Republiki Sloveniji jo vsebuje le 1,7g/MJ, namesto 3 g/MJ kot je priporočilo za zdravo prehrano. Najmanj vlaknine v obrokih opazimo v vzhodnih predelih Republike Slovenije, kjer ljudje uživajo tudi manj sadja in zelenjave na energijsko enoto v primerjavi z zahodnimi predeli.

Po podatkih raziskave " Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Republike Slovenije" iz leta 2001 bel in pol bel kruh z malo vlaknine uživa 39,4% anketirancev. Več ga uživajo ljudje iz spodnjega socialnega sloja, vaško prebivalstvo in v zahodnih predelih države (verjetno bolj iz tradicije kot iz nevednosti).


5.2.3.5 Starostniki

Prehranjevalne navade in stanje prehranjenosti ljudi nad 60 oziroma 65 let so v Republiki Sloveniji razmeroma malo raziskane, ker večina anket odraslih prebivalcev zajema le starostno obdobje med 20 (25) do 60 (65) let.

Rezultati raziskave iz leta 1992 v 52 domovih za starejše so pokazali, da je povprečni celodnevni obrok hrane vseboval 15,9% energije iz beljakovin, 52,2% iz ogljikovih hidratov in 31,9% iz maščob, od tega je bilo 11,9% nasičenih. Obroki so bili premastni in so vsebovali preveč slabih maščob. Kemična analiza na vsebnost izbranih mineralov pa je pokazala, da od skupnih 52 celodnevnih obrokov hrane 17 celodnevnih obrokov ni preseglo dnevnih priporočil za kalcij, 29 za magnezij, 23 za cink, 37 za baker, 32 za jod in 33 za selen. Energijska vrednost celodnevnih obrokov hrane je bila za vse preiskovane domove v povprečju 8,12 MJ in se je med domovi zelo razlikovala. Količina soli je bila v povprečju nad priporočili. Količina sadja se je gibala med 26 in 272 g in zelenjave med 51 g in 333 g.

Dnevni obroki hrane v domovih za starejše, ki so bili zajeti v raziskavi, so bili pripravljeni na podlagi standardov in normativov iz leta 1971, ki pa se kljub temu, da so se večkrat popravljali in dopolnjevali, do danes niso bistveno spremenili in jih je potrebno nadomestiti s sodobnimi. Po sedaj veljavnih standardih in normativih za institucionalno varstvo spada v osnovno oskrbo tudi priprava in serviranje celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.

Nekatere pobude svojcev oskrbovancev v zadnjem letu kažejo, da je tudi v domovih lahko problem zagotavljanja ustrezne prehranske obravnave in oskrbe za oskrbovance s posebnimi potrebami (bolnike). Tudi tu se kaže, da bi bilo potrebno izboljšati standarde za prehranski nadzor (spremljanje prehranjenosti) in prehransko podporo, zaposliti več ustrezno usposobljenih prehranskih svetovalcev (dietetikov) in izboljšati vpliv oskrbovancev na izbor hrane.


5.2.3.6 Bolniki

Prehrana ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami (bolnikov) v Republiki Sloveniji zajema problematiko prehranskih priporočil pri različnih obolenjih, svetovanje bolnikom za ustrezno spreminjanje prehranjevalnih navad, organizacijo prehranske obravnave v bolnišnicah in v veliki meri tudi v domovih za starejše občane ter omogočanje možnosti njihove prehrane v življenjskem in delovnem okolju.

V Republiki Sloveniji nimamo nacionalno sprejetih priporočil za prehrano bolnikov pri različnih diagnozah, uporabljajo se priporočila prevzeta iz različne strokovne literature, nekatera priporočila niso posodobljena in ne sledijo evropskim ali svetovnim standardom diet (npr. evropskim standardom za prehrano dializnih bolnikov). Prehranska terapija posameznih obolenj še ni sestavni del zdravljenja. Prehranska vzgoja bolnikov je pretežno skupinska, neindividualizirana, kar njeno uspešnost zmanjšuje. V svetu se skupinska prehranska vzgoja opušča in prehaja v individualno prehransko svetovanje osebam z motnjami prebave ali presnove in osebam katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu.

Možnosti prehrane ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami v življenjskem in delovnem okolju so omejene in so odvisne predvsem od odnosa posameznikov do tega problema. Stanje je boljše za otroke, vendar so tudi tu bele lise (prehrana pri fenilketonuriji, različnih manj pogostih alergijah in intolerancah). Odrasli imajo še več problemov, saj na delovnem mestu ali v gostinstvu praviloma ne morejo dobiti hrane, ki bi strokovno ustrezala njihovim potrebam.

Anketa med bolnišnicami o problemu podhranjenosti bolnikov, ki so posledica nepravilne prehranske obravnave in oskrbe v bolnišnicah v letu 2001 je pokazala, da tudi v Republiki Sloveniji obstaja ta problem in da bi bilo potrebno izpeljati določila Resolucije res AP (2003) 3, Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah.


5.3 Značilnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva zaradi nezdravega prehranjevanja

Za zdravje ogrožene skupine slovenskega prebivalstva v zvezi z nezdravim življenjskim slogom najbolje opredeljujejo rezultati pregledne presečne raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog«, ki je bila na reprezentativnem vzorcu preko 15.000 odraslih Slovencev opravljena leta 2001. V tej raziskavi so ugotovljena tvegana vedenja povezovali s starostjo, izobrazbo, zaposlitvijo, družbenim slojem (glede na samo opredelitev), bivalnim okoljem in geografskim območjem, kjer živijo preiskovanci.

Rezultati kažejo, da so z nezdravim prehranjevanjem, ki ogroža zdravje na splošno nadpovprečno ogrožene naslednje populacijske podskupine:
- moški,
- v starosti od 25-49 let,
- z nižjo stopnjo izobrazbe (z dokončano največ dvo ali triletno poklicno šolo),
- aktivno zaposleni,
- iz spodnjega in delavskega družbenega sloja,
- prebivalci vaškega bivalnega okolja, ter
- prebivalci vzhodno slovenskega zdravstvenega področja.


5.4 Ključni problemi na področju varnosti živil/hrane in prehranjevanja v Republiki Sloveniji

5.4.1 Varnost živil/hrane

- proces analize tveganja poteka, vendar obstajajo kadrovski in prostorski problemi ter problemi opremljenosti, ki se kažejo pri vseh institucijah na področju analize tveganj, predvsem pa na področju ocene tveganja za zdravje ljudi;
- pomanjkanje zadostnih kapacitet in sodobnih analitičnih postopkov pri opravljanju preskusov za obvladovanje tveganj;
- prepoznavanje »novih« kemičnih in bioloških dejavnikov tveganja, njihovo sledenje in preprečevanje njihovega pojavljanja;
- pomanjkanje izmenjave podatkov med institucijami, vključenimi v obvladovanje tveganja in celovitega obvladovanja tveganj;
- neizdelane panožne smernice in vzpostavljenje sistemov dobrih praks v vseh posameznih delih živilske verige (dobra kmetijska praksa, dobra proizvodna praksa, dobra higienska praksa) ter nadgradnja sistemov notranjega nadzora na osnovah načel HACCP sistema;
- omejena finančna sredstva za povečanje obsega in razširitev vsebin monitoringov živil;
- mikrobiološka onesnaženost živil v prometu (prisotnost Listerie monocytogenes, salmonel in Campilobacter jejuni-ja);
- pomanjkanje podatkov o izpostavljenosti kemičnim in biološkim onesnaževalom za posamezne skupine prebivalstva;
- pomanjkanje znanja prebivalcev Republike Slovenije o varnih načinih priprave živil in o izogibanju alimentarnih epidemij;
- pomanjaknje znanja in odgovornosti vseh nosilcev dejavnosti pridelave, predeleve, priprave ter prometa glede načel varnosti hrane/živil.


5.4.2 Vnos hranil

- previsok vnos skupnih in nasičenih maščob;
- previsok povprečni energijski vnos;
- previsok vnos kuhinjske soli (natrija);
- prenizek vnos prehranske vlaknine;
- prenizek vnos kalcija;
- prenizek vnos vitamina C;
- prenizek vnos folne kisline.


5.4.3 Prehranjevalne navade

- izpuščanje zajtrka kot najpomembnejšega dnevnega obroka;
- neredni obroki;
- neustrezen časovni razmak med obroki;
- prenizek vnos in padajoč trend uživanja sadja in predvsem zelenjave;
- pogosto uživanje ocvrtih in pečenih jedi;
- uporaba ˝slabih˝ maščob;
- uživanje polnomastnega mleka in polnomastnih mlečnih izdelkov;
- pogosto uživanje mastnih mesnih izdelkov.


6 CILJI IN STRATEGIJE PREHRANSKE POLITIKE

6.1 Področje varnosti živil oziroma hrane

6.1.1 Strateški cilji področja

Zagotoviti izključno varna živila/hrano na slovenskem trgu:

- ohraniti, krepiti in izboljševati zdravje prebivalstva;
- zmanjševati alimentarne infekcije in intoksikacije;
- okrepiti zaupanje potrošnika v varnost hrane oziroma živil;
- okrepiti področje procesa ocene tveganj za zdravje ljudi, ki jih predstavljajo zdravstveno neustrezna živila;
- okrepiti vsa področja obvladovanja tveganja v vsej živilski verigi;
- vzpodbujati in pospeševati varne tehnologije pridelave in predelave hrane oziroma živil;
- dopolniti sistem izobraževanja in usposabljanja o zagotavljanju varnosti hrane;
- okrepiti izvajanje celovitega spremljanja varnosti hrane oziroma živil in zbiranja podatkov na področju akutnih in kroničnih bolezni, povezanih z zdravstveno neustreznimi živili;
- razvijati in izvajati enotni raziskovalni program, ki temelji na ugotovljenih nacionalno pomembnih tveganjih, katerega cilj je reševanje ugotovljenih problemov.


6.1.2 Strategije za zagotavljanje varnosti živil / hrane v Republiki Sloveniji

6.1.2.1 Celovita zasnova sistema in kontinuirano izvajanje ocene in obvladovanja tveganja ter komuniciranja v zvezi s tveganji

6.1.2.1.1 Področje ocene tveganja

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Slovenski sistem varnosti živil/hrane temelji na znanosti in oceni tveganja	Okrepitev vseh virov: človeških, materialnih, finančnih za zagotovitev znanstvenih podlag, potrebnih pri vodenju politike varnosti živil in odločitvah institucij, odgovornih za obvladovanje tveganja. Okrepitev vseh virov - človeških, materialnih, finančnih za zagotovitev učinkovitega izvajanja nalog na področju ocene tveganja za zdravje ljudi. Okrepitev vseh virov za zagotovitev izvajanja celovitega spremljanja in zbiranja podatkov na področju akutnih in kroničnih bolezni, povezanih z živili oziroma hrano. Razvoj in izvajanje enotnega raziskovalnega programa, temelječega na ugotovljenih nacionalno pomembnih tveganjih, katerega cilj je reševanje ugotovljenih problemov. Evalvacija učinkovitosti raziskav, ocene tveganja in programov spremljanj pri zagotavljanju znanja, potrebnega za razvoj in izvajanje programov, ki zagotavljajo najvišji nivo javnega zdravja.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano ministrstvo, pristojno za okolje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost	Inštitut RS za varovanje zdravja Nacionalni veterinarski inštitut Kmetijski institut Slovenije Nacionalni inštitut za biologijo Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Veterinarska fakulteta Medicinski fakulteti Biotehniška fakulteta Visoke šole za zdravstvo

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Izboljšanje učinkovitosti obvladovanja tveganja v vsej živilski verigi	Uveljavitev sistema obvladovanja tveganja po principih HACCP sistema v vseh členih živilske verige. Uveljavitev sledljivosti v vseh členih živilske verige. Stalna kontinuiteta na področju priprave in posodabljanja predpisov. Povezava programov inšpekcijskega nadzora vseh institucij, s pristojnostmi na področju varnosti živil/hrane, v enovit slovenski program nadzora od njive do mize. Razširitev obstoječih programov monitoringov, spremljanj na področju varnosti živil/hrane ter vzpostavitev povezav in usklajenosti med njimi v fazi planiranja, izvajanja, poročanja (mreža monitoringov in z njimi povezanih datotek) v enovit slovenski program monitoringov. Usklajeno delovanje pri prepoznavanju in obvladovanju nujnih zadev na področju varnosti živil/hrane (hitri sistem obveščanja). Evalvacija obvladovanja tveganj na področju varnosti živil/hrane.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Nosilci živilske dejavnosti v vseh členih živilske verige Združenja nosilcev živilske dejavnosti Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Veterinarska uprava Republike Slovenije Fitosanitarna uprava Republike Slovenije Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Uradni laboratoriji za analize dejavnikov tveganja

6.1.2.2 Priprava in izvajanje načrta varnosti živil

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Vzpostavitev učinkovitega sistema varnosti živil	Ustanovitev telesa/foruma (predstavniki vladnih institucij s ključnimi odgovornostmi oziroma pristojnostmi na tem področju, strokovnjaki, predstavniki nosilcev dejavnosti in potrošnikov, nevladne organizacije). Stalna kontinuiteta na področju priprave in posodabljanja predpisov: - področje zagotavljanja varnosti živil/hrane; - področje nalog, delovanja in prisojnosti posameznih vladnih institucij; - področje metod uradnega nadzora in ukrepov za primere neskladnosti s predpisi; - področje odgovornosti vseh nosilcev dejavnosti, vključenih v živilsko verigo. Krepitev sistema nadzora v vseh členih živilske verige: - primarna odgovornost in notranji nadzor - nosilci živilske dejavnosti; - uradno preverjanje skladnosti s predpisanimi zahtevami – institucije - nosilke dejavnosti uradnega nadzora. Pospešena priprava panožnih smernic in vzpostavljanje sistemov dobrih praks. Osredotočenje inšpekcijskega sistema na opredeljene in ugotovljene dejavnike tveganja, metode njihovega spremljanja in obvladovanja. Preoblikovanje klasičnih inšpekcijskih pregledov v presoje sistemov notranjega nadzora na principih HACCP načel. Kontinuirano strokovno usposabljanje vseh institucij, vključenih v uradni nadzor, nosilcev živilske dejavnosti in javnosti.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Nosilci živilske dejavnosti v vseh členih živilske verige Združenja nosilcev živilske dejavnosti Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Veterinarska uprava Republike Slovenije Fitosanitarna uprava Republike Slovenije Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Visoke šole Fakultete Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Uradni laboratoriji za analize dejavnikov tveganja

6.1.2.3 Sistematični nadzor za izboljšanje varnosti živil na slovenskem trgu

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zmanjševanje mikrobiološkega onesnaženja živil na trgu Zmanjševanje kemičnega onesnaženja živil na trgu Zmanjševanje alimentarnih infekcij intokcikacij	Uveljavitev sistema notranjega nadzora po principih HACCP sistema in odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti v vseh členih živilske verige. Uveljavitev sledljivosti v vseh členih živilske verige. Spremljanje (monitoring) kemičnih, bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja z vključitvijo podatkov notranjega in uradnega nadzora. Prepoznavanje »novih« kemičnih, bioloških in fizikalnih dejavnikov tveganja, njihovo sledenje, ocenjevanje tveganja v Republiki Sloveniji in preprečevanje njihove prisotnosti.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Nosilci živilske dejavnosti Združenja nosilcev živilih dejavnosti Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije Veterinarska uprava Republike Slovenije Fitosanitarna uprava Republike Slovenije Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano Inštituti in zavodi vključeni v oceno tveganja Visoke šole Fakultete

6.1.2.4 Promocija varnosti živil na slovenskem trgu

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva v zvezi z varnostjo hrane	Vključitev kriterijev varnosti živil v razpisne dokumentacije javnih naročil. Kontinuirano izvajanje medijske promocije priporočil zdravega in varnega prehranjevanja za krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva. Promocija in ozaveščanje o pomenu ponudbe zdrave in varne prehrane v vrtcih in šolah, na delu, v gostinstvu in turizmu in v domačih gospodinjstvih. Promocija in ozaveščanje v zvezi z varnostjo živil na trgu in tržno ponudbo in nakupom zdravju koristnih živil/hrane. Uvajanje vsebin o zagotavljanju varnosti hrane pri nakupu in pripravi v domačih gospodinjstvih v osnovnih šolah. Uvajanje vsebin o izvajanju sistema notranjega nadzora po načelih HACCP v strokovnem izobraževanju vseh nosilcev živilske dejavnosti. Priprava strokovnih gradiv in kontinuirano izobraževanje v zvezi s specifičnimi problemi varnosti živil/hrane za občutljive skupine prebivalstva (nosečnice, mali otroci, ...).	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano ministrstvo, pristojno za šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost ministrstvo, pristojno za gospodarstvo	Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Osnovno zdravstvo in dispanzerji za občutljive skupine prebivalstva Osnovne šole Strokovne šole nosilcev živilske dejavnosti in javnega zdravja Strokovna združenja Nevladne organizacije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

6.2.1 Strateški cilji področja

Vzpostaviti/okrepiti zdravo prehranjevanje prebivalcev Republike Slovenije:

- okrepiti vrednote, informiranost in znanja vseh prebivalcev v zvezi z zdravim prehranjevanjem;
- uveljaviti priporočilo o izključnem dojenju do šestega meseca otrokove starosti in nadaljevanju dojenja ob dopolnilnem prehranjevanju do prvega ali drugega leta otrokove starosti;
- uveljaviti redno in zdravo prehranjevanje pri otrocih in mladostnikih, izoblikovati zdrave prehranjevalne navade in odnos do prehranjevanja brez motenj hranjenja (anoreksije in bulimije nervoze);
- uveljaviti nacionalne prehranske smernice, standarde in normative zdrave prehrane v prehrani otrok, mladostnikov, odraslih, skupin s posebnimi potrebami in ogroženih skupin prebivalstva;
- aktivno odkrivati ogrožene zaradi bioloških dejavnikov tveganja in nezdravega življenjskega sloga, tako med otroci in mladostniki kot med odraslimi in skupinami s posebnimi potrebami; v okviru zdravstvene dejavnosti ukrepati celovito na področju preventive in promocije zdravja;
- povečati dostopnost, kakovost in možnost izbire zdravju koristnih živil/hrane na slovenskem trgu izdelati in uveljaviti nacionalne preglednice hranljivih vrednosti;
- zagotoviti zdravju koristno ponudbo v organizirani prehrani javnih ustanov (vrtcev, šol, dijaških domov, bolnišnic, zdravilišč, domov za ostarele) in povečati dostopnost, kakovost in možnost izbire zdrave prehrane v gostinstvu in turizmu;
- okrepiti preventivne in promocijske aktivnosti v sistemu zdravstvenega varstva, v vzgoji in izobraževanju, v delovnih okoljih in v lokalni skupnosti;
- dopolniti sistem izobraževanja in usposabljanja o hrani in prehrani s sodobnimi koncepti in vsebinami v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju živilskih strok, na do diplomskem pedagoškem študiju in z oblikovanjem študijskega programa »prehranski svetovalec«;
- okrepiti sistem spremljanja in vrednotenja stanja na področju prehranjevanja v Republiki Sloveniji.


6.2.2 Strategije za vzpostavitev in okrepitev zdravega prehranjevanja prebivalcev Republiki Slovenije

6.2.2.1 Dojenčki, nosečnice in otročnice

Ključni problemi:

- natančen delež izključno dojenih otrok ob šestem mesecu starosti in delno dojenih ob enem letu ni poznan, različne raziskave kažejo, da je nezadosten;
- obstoječ informacijski sistem ni zadosten za celovito spremljanje dojenja in zdravstveno vzgojnih aktivnosti ob preventivnih pregledih;
- obseg, vsebine in metodologija zdravstveno vzgojnega dela in kadra v "Šolah za bodoče starše" niso poenoteni.


6.2.2.1.1 Promocija dojenja

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNO MINISTRSTVO	NOSILCI NALOG
Uveljaviti celovit program zdravstvene vzgoje za nosečnice, očete in otročnice Poenotiti programe, standarde, evidentiranje in spremljanje zdravstvene vzgoje v zdravstveni dejavnosti	Splošna promocija zdravega prehranjevanja in zdravega življenjskega sloga za nosečnice, očete in otročnice. Promocija priporočil zdravega prehranjevanja. Promocija označevanja sestave živil. Okrepitev aktivnosti vseh izvajalcev zdravstvenega varstva za vključevanje nosečnic in očetov v »Šole za bodoče starše«. Nadgradnja, posodobitev in poenotenje programa zdravstveno vzgojnih aktivnosti in svetovanj v zdravstveni dejavnosti in šolah za bodoče starše (bolnišnice, otroški dispanzerji, dispanzerji za žene, patronažna služba in šole za bodoče starše). Opredelitev kadra, načina dela, vsebine in organizacije ter evidentiranja dela v zdravstveni vzgojnih aktivnostih in šolah za bodoče starše. Uvedba celovitega spremljanja zdravstveno vzgojnih dejavnosti za nosečnice, očete in otročnice.	ministrstvo, pristojno za zdravje	Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Izvajalci zdravstvene vzgoje Izvajalci zdravstvene dejavnosti CINDI Slovenija

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Izoblikovanje zdravih prehranjevalnih navad in odnosa do prehranjevanja pri otrocih in mladostnikih	Oblikovanje in izvajanje aktivnosti promocije zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike ter starše v medijih, šolah, dijaških domovih in lokalnih skupnostih. Promocija priporočil zdravega prehranjevanja za otroke in mladostnike. Promocija uporabe označenih živil. Uvedba izvajanja programov splošne promocije zdravja, zdrave prehrane in zdravega življenskega sloga v Vzgojno varstvenih zavodih. Uvedba ali dograditev vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga v kurikule osnovnih šol, poklicnih in srednjih šol ter do diplomskega študija pedagoških poklicev in poklicev v zdravstvu. Oblikovanje in sistematično izvajanje kontinuiranega izobraževanja iz vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, vključenih v sistem izobraževanja in načrtovanja prehrane.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost	Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo CINDI Slovenija Urad RS za razvoj šolstva Zavod RS za šolstvo Visoke šole Fakultete Center za poklicno izobraževanje Šolski dispanzerji Izvajalci vzgoje in izobraževanj v šolah in vrtcih

6.2.2.3 Odraslo prebivalstvo

Ključni problemi na področju prehranjevalnih navad:

- izpuščanje zajtrka kot najpomembnejšega dnevnega obroka;
- neredni obroki;
- neustrezen časovni razmak med obroki;
- prenizek vnos in padajoč trend uživanja sadja in predvsem zelenjave;
- pogosto uživanje ocvrtih in pečenih jedi;
- uporaba ˝slabih˝ maščob;
- uživanje polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov;
- pogosto uživanje mastnih mesnih izdelkov.

Ključni problemi na področju vnosa hranil:

- previsok vnos skupnih in nasičenih maščob;
- previsok povprečni energijski vnos;
- previsok vnos kuhinjske soli (natrija);
- prenizek vnos prehranske vlaknine;
- prenizek vnos kalcija;
- prenizek vnos vitamina C;
- prenizek vnos folne kisline.


6.2.2.3.1 Splošna promocija zdravega prehranjevanja

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Uveljavitev zdravih prehranjevalnih navad med prebivalstvom Republike Slovenije skladno s priporočili zdravega prehranjevanja Izboljšanje indikatorjev na področju vnosa hranil Krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva o zdravem prehranjevanju	Oblikovanje priporočil zdravega prehranjevanja za splošno populacijo in za posamezne ciljne skupine. Promocija priporočil zdravega prehranjevanja za krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva v zvezi z zdravim prehranjevanjem. Promocija in ozaveščanje v zvezi s tržno ponudbo in nakupom zdravju koristnih živil/hrane ter o pomenu ponudbe zdrave prehrane v vrtcih in šolah, na delu, v gostinstvu in turizmu. Promocija uporabe označenih živil. Oblikovanje Oddelkov za zdravo prehrano in zdrav življenjski slog v okviru obstoječih regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo. Razširitev izvajanja programov promocije zdravja na osnovi izkušenj pilotnega projekta "Živimo zdravo" v vsa slovenska okolja.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Izvajalci zdravstvene vzgoje Izvajalci zdravstvene dejavnosti CINDI Slovenija Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Gospodarska zbornica Slovenije in njena interesna združenja Obrtna zbornica Slovenije in njene interesne sekcije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Nevladne organizacije

6.2.2.3.2 Promocija zdravega prehranjevanja v zvezi z delom in izboljšanje organizirane prehrane delavcev

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Redno in zdravo prehranjevanje delavcev Zdravo in organizirano prehranjevanje in ponudba zdrave hrane v delovnih okoljih Zmanjšanje ogroženosti težkih fizičnih delavcev v industriji in kmetijstvu z nezdravim prehranjevanjem	Promocija zdravega prehranjevanja in zdravega življenjskega sloga za delavce in delodajalce; informiranje in ozaveščanje delavcev in delodajalcev o pomenu uživanja zdravju koristnega obroka za zdravje in produktivnost delavcev. Priprava novih normativov in priporočil za prehrano različnih kategorij delavcev na osnovi sodobnih prehranskih smernic. Priprava pisnih navodil za uvajanje in organizacijo planiranja zdrave prehrane delavcev v obliki priročnika. Oblikovanje in izvedba pilotnega programa promocije zdravja »Čili za delo« za delavce in delodajalce ter izobraževanje strokovnega kadra v podjetjih v zvezi z organizacijo in pripravo zdrave prehrane in z vzpodbujanjem zdravega življenjskega sloga v podjetjih. Vzpostavitev sistema državnih pomoči za programe promocije zdravja v podjetjih, prednostno za ogrožene skupine delavcev.	ministrstvo, pristojno za zdravje	Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa CINDI Slovenija Gospodarska zbornica Slovenije Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Enote medicine dela Zdravstvenovzgojni centri zdravstvenih domov

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zagotovitev dostopnosti do zdravju koristnih živil in zdrave prehrane za socialno ekonomsko ogrožene skupine prebivalcev Zagotovitev in kontinuirano izvajanje programov promocije zdravja, posebej za najbolj ogrožene skupine prebivalstva v zvezi življenjskih slogom oziroma zdravim prehranjevanjem v lokalni skupnosti	Izvedba medresorskega pilotnega projekta, ki bo opredelil dejavnike in možnosti večje dostopnosti do zdravju koristnih živil, posebno zelenjave in sadja za socialno ekonomsko ogrožene skupine prebivalcev in razvoj modela dobre prakse. Okrepitev mreže in interdisciplinarnega delovanja strokovnih institucij s področja javnega zdravja in drugih zdravstvenih ustanov (nadaljevanje programa "Živimo zdravo" za ruralno populacijo in izvajanje kuharskih tečajev za ogrožene skupine). Okrepitev medsektorske implementacijske mreže in delovanja za izvajanje programov javnega zdravja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.	ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko	Izvajalci zdravstvene dejavnosti CINDI Slovenija Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zgodnje odkrivanje DT in ogroženih za srčno žilne in druge KNB pri definirani odrasli populaciji Celostna zdravstvena obravnava ogroženih skupin prebivalstva Celostna zdravstvena obravnava skupin prebivalstva s posebnimi potrebami Povečanje deleža vključenih ogroženih odraslih in skupin s posebnimi potrebami v skupinske zdravstveno vzgojne delavnice in individualna svetovanja Izboljšanje kakovosti individualnega in skupinskega svetovanja	Vsebinska in kadrovska dograditev zdravstveno vzgojnih centrov v zdravstvenih domovih. Kontinuirano izobraževanje zdravstvenih delavcev za preventivo in zdravstveno-vzgojno delo. Okrepitev individualnega zdravstveno vzgojnega dela za ogrožene skupine v okviru programov za preprečevanje KNB. Izvedba izobraževanj zdravstvenih delavcev (zdravnikov in medicinskih sester) za izboljšanje individualnega svetovanja za ljudi, ki jih ogrožajo dejavniki tveganja za KNB. Uvedba skupinskega in individualnega svetovanja za skupine s posebnimi potrebami: nosečnice, doječe matere, starejša populacija, ljudje s posebnimi potrebami.	ministrstvo, pristojno za zdravje	Izvajalci zdravstvene vzgoje Izvajalci zdravstvene dejavnosti CINDI Slovenija Klinični center Ljubljana Inštitut RS za varovanje zdravja Katedra za družinsko medicino

6.2.2.5 Skupine prebivalstva s posebnimi potrebami

6.2.2.5.1 Zagotavljanje ustrezne prehrane bolnikov v bolnišnicah

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zdravstveno ustrezno prehranjevanje bolnikov, kakovostna prehranska podpora in prehransko svetovanje v bolnišnicah Ustrezna izobraženost zdravstvenih in strokovnih delavcev o prehrani bolnikov Vzpostavitev notranjega nadzora nad prehrano v vseh bolnišnicah	Uvedba in izpeljava resolucije ResAP(2003)3 Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah. Oblikovanje in izvedba pilotnega programa prehranskega presejevanja in ocenjevanja hospitaliziranih bolnikov z dejavniki tveganja za podhranjenost ter prehranske podpore. Uvedba prehranskega presejevanja in ocenjevanja bolnikov ter prehranske podpore za bolnike z dejavniki tveganja za podhranjenost v klinično prakso. Izdelava in uvedba sodobnih prehranskih standardov in normativov zdravega ter glede na obolenja in stanja prehranjenosti prilagojenega prehranjevanja za bolnike v bolnišnice in zdravilišča. Uporaba preglednic hranilnih vrednosti v izbiri živil za pripravo jedi. Ureditev statusa službe za bolniško prehrano in dietoterapijo v bolnišnici kot zdravstvene servisne dejavnosti (kot lekarna, reševalna postaja, …). Opredelitev storitev prehranske terapije, prehranske vzgoje in prehranske podpore, njihovo ovrednotenje ter vključitev v stroške zdravljenja. Oblikovanje kriterijev kakovosti za javna naročila živil/hrane, ki bodo zagotavljali kakovostno in zdravo prehrano. Uvesti dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje prehranskih svetovalcev/dietetikov in zdravnikov, specialistov za dietetiko.	ministrstvo, pristojno za zdravje	Bolnišnice Onkološki institut Medicinska fakulteta Strokovna združenja Izvajalci zdravstvene in prehranske vzgoje

6.2.2.5.2 Zagotavljanje ustrezne prehrane oskrbovancev v domovih za starejše

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Uveljavitev standardov in normativov zdrave prehrane v domovih za starejše občane	Izdelava in uvedba sodobnih prehranskih standardov in normativov zdravega ter glede na obolenja in stanja prehranjenosti prilagojenega prehranjevanja za oskrbovance. Uvedba prehranskega presejevanja in ocenjevanja oskrbovancev ter prehranske podpore za oskrbovance z dejavniki tveganja za slabo prehranjenost. Oblikovanje kriterijev kakovosti za javna naročila živil/hrane, ki bodo zagotavljali kakovostno in zdravo prehrano. V domove za starejše občane postopoma uvesti profil svetovalca za prehrano (dietetika). Izvedba dopolnilnih izobraževanj za vse profile zaposlenih v domovih za starejše občane o pomenu prehranske obravnave in podpore za oskrbovance.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve	Javni zavodi na področju osnovnega in specialističnega zdravstvenega varstva Javni zavodi na področju javno-zdravstvene dejavnosti. Socialno varstveni zavodi

6.2.2.6 Strategije za izboljšanje ponudbe zdravju koristnih živil in zdrave prehrane

6.2.2.6.1 Izdelava in uporaba preglednic hranilnih vrednosti in spodbujanje ponudbe
zdravju koristnih živil/hrane v živilsko predelovalni industriji

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Uveljavitev strokovnega označevanja sestave živil, surovin in izdelkov vseh skupin živil v Republiki Sloveniji Izboljšanje možnosti potrošnikov za nakup zdravju koristne hrane Povečanje ponudbe zdravju koritstnih živil/hrane Zmanjšanje ponudbe živilskih proizvodov, ki vsebujejo velik delež maščob, nasičenih maščob, trans nenasičene maščobne kisline, večje količine soli, sladkorja in akrilamida	Priprava preglednic hranilnih vrednosti o sestavi živil, surovin in izdelkov vseh skupin živil (beljakovine, maščobe, prehranska vlaknina, vitamini, makro- in mikroelementi, maščobnokislinska in aminokislinska sestava). Uveljavitev zakonodaje, povezane z označevanjem hranilne sestave vseh živil v prometu, označevanjem funkcionalnih in »zdravilnih lastnosti« živil. Promocija proizvodnje (pridelave in predelave) zdravju koristnih živil/hrane. Motiviranje proizvajalcev za uvajanje in tržno testiranje zdravju koristnih živil/hrane.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Inštituti Fakultete Gospodarska zbornica Slovenije in njena interesna združenja Obrtna zbornica Slovenije in njene interesne sekcije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Živilsko predelovalna industrija Nevladne organizacije

in turizmu

6.2.2.7.1 Dopolnitev izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev na področju gostinstva in turizma z vsebinami zdrave sestave in priprave hrane

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zagotovitev ustreznih znanj in veščin gostinskih in drugih strokovnih delavcev na področju zdrave sestave in priprave hrane	Uvedba oziroma posodobitev vsebin zdrave prehrane v kurikule poklicnih in srednjih šol živilske in gostinske stroke. Izvajanje programov kontinuiranega izobraževanja o zdravi prehrani za strokovne delavce ter praktični uporabi prehranskih standardov in normativov ter preglednice hranilnih vrednosti v zdravi pripravi hrane.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za šolstvo	Center za poklicno izobraževanje Inštitut RS za varovanje zdravja Srednje in višje šole za gostinstvo in turizem Srednje živilske šole

CILJI	NALOGE	NOSILCI NALOG	SODELUJOČAMINISTRSTVA
Pridobitev sodobnih znanj in konceptov na področju zdravju koristne prehrane in zdravega življenjskega sloga v času dodiplomskega pedagoškega študija	Promocija vsebin s strani ministrstev in priporočilo vodstvom fakultet za uvedbo oziroma posodobitev izobraževanja pedagoških delavcev na področju zdravju koristne prehrane in zdravega življenjskega sloga. Izdelava in uvedba vsebin zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga v kurikulume pedagoškega dodiplomskega študija.	Fakultete	ministrstvo, pristojno za šolstvo ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost ministrstvo, pristojno za zdravje

CILJI	NALOGE IN AKTIVNOSTI	NOSILCI NALOG	MINISTRSTVA
Oblikovanje univerzitetnega študijskega programa za področje prehranski svetovalec	Promocija in priporočilo vodstvom univerz/fakultet za uvedbo programa prehranskega svetovalca/dietetika v skladu z mednarodnimi (evropskimi) standardi poklica.	Univerze/ Fakultete	ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvo, pristojno za znanost in visoko šolstvo ministrstvo, pristojno za zdravje

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Zagotovitev ustrezne strokovne ravni izobraževanj o zdravju koristni prehrani izven formalnega šolskega sistema	Izvedba pilotnega projekta za postavitev sistema akreditacije izvajalcev izobraževanj o prehrani izven šolskega sistema. Uveljavitev sistema licenciranja prehranskih svetovalcev do vzpostavitve dodiplomskega študija Prehranski svetovalec/Dietetik.	ministrstvo, pristojno za zdravje	Inštitut RS za varovanje zdravja Univerze/ fakultete Strokovno združenje nutricio-nistov in dietetikov Strokovna društva s področja prehrane

CILJI	NALOGE	NOSILNA MINISTRSTVA	NOSILCI NALOG
Opredelitev indikatorjev za spremljanje in evalvacijo prehranske politike Izboljšanje zbiranja in dopolnitev mednarodno primerljivih načrtov zbiranja podatkov Analiza stroškov in koristi (cost/benefit) strategij in akcijskih načrtov prehranske politike	Določitev mednarodnih in glede na problematiko v Republiki Sloveniji specifičnih kazalcev: - varnosti živil/hrane - zdravja v zvezi s prehranjevanjem - zagotavljanja trajnostne preskrbe s živili/hrano. Izboljšati organiziranje sektorskega in medsektorskega zbiranja podatkov za kazalce (indikatorje) izvajanja prehranske politike (Statistični sosvet za zdravje). Sistem zbiranja podatkov o porabi živil na člana gospodinjstva povezati z mednarodnim »Dafne sistemom« in »EFCONSUM« sistemom. Povezati podatke o razpoložljivosti in porabi živil v Republiki Sloveniji. Uvajanje analiz stroškov in koristi (cost/benefit) pri izvedbi posameznih strategij in akcijskih načrtov. Izboljšanje hitre in učinkovite izmenjave podatkov med nosilci živilske dejavnosti, organi nadzora in javnostjo. Organizirati zbiranje podatkov za ugotavljanje in spremljanje kazalcev zdravja v zvezi z redno gibalno/športno dejavnostjo za zdravje. Posodabljanje in vzdrževanje informacijskega sistema za temeljna področja gibalne/športne dejavnosti za zdravje v Republiki Sloveniji.	ministrstvo, pristojno za zdravje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano	Institut RS za varovanje zdravja CINDI Slovenija Zavod za šport Inšpekcije Pridelava in proizvodnja ter promet z živili Izvajalci/ ponudniki GŠD za zdravje