Predsedniška palača

Novembra 2013 je minilo 115 let, odkar je palača na Prešernovi dobila prvo uporabno dovoljenje. Stavba je bila že v zasnovi namenjena predstavnikom državne oblasti. Tako je bil v njej do leta 1918 sedež avstroogrske oblasti dežele kranjske, nato pa so bili v njej narodna vlada, ljubljanski župani, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo slovensko predsedstvo, od leta 1993 pa v Predsedniški palači domujeta predsednik Republike Slovenije, njegov urad in Generalni sekretariat slovenske vlade.

Arhitektonsko palača sodi med lepše ljubljanske objekte. Projekt je izdelal inženir Rudof Bauer, gradila pa jo je Kranjska stavbna družba, ki je začela z izkopavanjem leta 1886. Tri ulične fasade imajo po dve nadstropji, četrta, dvoriščna fasada je za nadstropje nižja. Pročelje ob Prešernovi krasita sedeči figuri, ki predstavljata moč in zakon, izdelal pa ju je dunajski kipar Josip Beyer. Največji prostor v palači, danes Kristalna dvorana, namenjena sprejemom, je bil prvotno kapela. Po drugi svetovni vojni je bila spremenjena v sejno dvorano, kjer je zasedala vlada. Po arhitektonski zasnovi in opremljenosti predstavlja enega najlepših tovrstnih prostorov pri nas.

V sto desetih letih se znamenita neorenesančna podoba palače niti v notranjosti niti na zunaj ni veliko spreminjala. Pomebnejša sprememba na gabaritu je zazidava odprte terase na dvoriščni strani z ovalnim zidom.

Predsedniška palača, ki je razglašena za kulturni spomenik, še danes dominira s svojo podobo v tem delu Ljubljane. Podobni palači, kjer so bili sedeži deželnih oblasti, pa stojita le še na Dunaju in v Sarajevu.




Foto: STA