Predsednik Pahor z Dežmanovo komisijo o uspehih in problemih dela Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, 4. februarja 2019, v okviru rednega dialoga s Komisijo Vlade RS za reševanje prikritih grobišč, ki jo vodi dr. Jože Dežman, ocenil, da po mnogih letih delo Komisije ni postalo samo družbeno sprejemljivo, temveč tudi družbeno sprejeto, ne glede na kritike, ki jih je deležna Komisija.

Po treh letih uresničevanja Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev lahko ugotovimo, da je Zakon omogočil učinkovito nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih grobišč pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov umorjenih.

Komisija bo rezultate podrobno predstavila v svojem četrtem poročilu.

Pregled po evidencah pokaže, da je bilo do konca leta 2018 raziskanih 233 grobišč, od katerih je bil iz 129 opravljen delen ali celoten prekop žrtev, v 104 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj človeških skeletnih ostankov. 162 grobišč je bilo urejenih v naravi.

Z vsemi temi deli so bili potrjeni strokovni standardi, ki jih je vzpostavila Komisija.

Iz doseženih rezultatov je več kot jasno, da si člani Komisije iskreno in po najboljših močeh prizadevajo, da bi se vprašanja prikritih grobišč lahko reševala tako, kot ga je zastavil Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Komisija mu je predstavila tudi nekaj težav, s katerimi se srečuje, ter zamisli, kako bi jih reševali, od zamisli o ustanovitvi Državnega zavoda za javna grobišča. Komisija je predsednika republike seznanila s še ne rešenim vprašanjem pokopa umorjenih Romov na pokopališču Žale v Ljubljani.

Predsednik republike bo v prvi polovici marca uradno prejel 4. Poročilo o delu komisije in priložnostno sprejel članice in člane Komisije.


Foto: Uprs


Foto: Uprs