Predsednik Pahor se je udeležil slovesnosti ob 30. obletnici Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Foto: Daniel Novakovič

Spoštovani predsednik Ustavnega sodišča, dr. Matej Accetto,

spoštovani visoki gostje.

Zgodovino pomembnih institucij vedno znova  pišejo ljudje in njihovi izjemni dosežki.

Ko je bila 25. junija 1991 sprejeta in razglašena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, rojstni list naše države, so se uresničile dolgoletne želje naših ljudi, da bi živeli v samostojni državi.

V državi, v kateri bodo spoštovane in varovane človekove pravice in temeljne svoboščine, človekovo dostojanstvo kot temeljna vrednota pa bo v središču novega ustavnega reda.

Na teh izhodiščih je pred dobrimi 30 leti začelo z delom ustavno sodišče samostojne države.

V njegovi tridesetletni zgodovini  se je zvrstilo  veliko sodnic in sodnikov s sodelavkami in sodelavci, ki so se pri svojem delu trudili naše ustavne norme prelivati v  sodno prakso  vsakdana.

Kot najvišji varuhi in razlagalci ustave so skrbeli, da so se temeljne ustavne vrednote prelivale v pravni red, pa tudi v našo skupno zavest in hkrati zagotavljali spoštovanje človekovih pravic v povsem konkretnih življenjskih primerih.

Vsaka odločitev ustavnega sodišča ustavo preliva v življenje.

Izjemno znanje in  predanost mnogih generacij  ustavnih sodnic in sodnikov sta  tako dala odgovore na preštevilna vprašanja o ustavnopravni skladnosti številnih predpisov, pa tudi posameznih sodnih odločitev.

V tridesetih letih se je izoblikovala obsežna  ustavno sodna praksa, ki je podrobneje opredelila in obrazložila vrsto ustavnih načel in norm.

Prav praksa Ustavnega sodišča, vključno z ločenimi mnenji,  je pomembno prispevala k uveljavitvi ustavnosti v naši samostojni državi.

Gradila se je pravna država in njena ustavna demokracija.

Sodnice in sodniki ustavnega sodišča ste s svojim delom Republiko Slovenijo pripeljali v evropsko družino sodobnih ustavnih demokracij.

Spoštovani visoki zbor,

ustavne norme in načela, njihova razlaga in uporaba, so dinamične kategorije,  odraz družbenega razvoja in vrednot.

Z uveljavljanjem novih tehnologij, umetne inteligence in digitalizacije utegnejo  nastati novi ustavnopravni izzivi in nove interpretacije nekaterih ustavnih načel.

Hkrati ali pa prav zaradi tega pa se v naši družbeni in politični stvarnosti krepi potreba po doslednem in enakopravnem uveljavljanju vladavine prava za vse.

Uresničevanje in varovanje človekovih pravic – državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih, kulturni, do zdravja in izobraževanja – pa tudi pomen njihovega ravnotežja in morebitnih omejitev ob navzkrižjih med njimi, ostajata temeljnega pomena.

Samo doslednejše uveljavljanje vladavine prava in človekovih pravic vodi k več zaupanja v sodstvo v celoti in več vere v njegovo neodvisnost.

Ustavno sodišče nima vodilne vloge  pri odločanju o ekonomskem in siceršnjem razvoju Slovenije, mora pa imeti zadnjo, odločilno besedo glede spoštovanja ustavnosti in varstva človekovih pravic.

Zato je tako pomembno vedno znova poudarjati nujnost doslednega spoštovanja odločitev ustavnega sodišča.  

Morda katere med njimi razburkajo in celo razdelijo tako pravno kot laično javnost.

Odločitve sodišča razumljivo naletijo tako na odobravanje kot na kritike.

Vendar  jih je preprosto potrebno spoštovati.

Sodišča ni moč spoštovati, če sprejemaš in spoštuješ le sebi  všečne odločitve.

Tudi v današnjih razmerah je delovanje ustavnega sodišča bilo in še bo  pred pomembnimi izzivi.

Pozdravljam njegova prizadevanja, da tudi v času kriz, kot jo je npr. povzročila bolezen Covid 19, ne bi bila ogrožena načela in standardi varstva ustavnosti in človekovih pravic.

V takih primerih je še posebej pomembno, da tudi ustavno sodišče predstavlja vzor, kako je mogoče nasprotja obravnavati in demokratično razreševati v odprti in vsestransko kulturni razpravi in soočanju mnenj, glasovanju o skupni odločitvi in pri pisanju ločenih mnenj.

Ravno zaupanje v visoko profesionalnost sodišč in njihovo neodvisnost je osnova delovanja pravne države in temelj, na katerem se gradi zaupanje državljanov, da spoštovanje prava  in pravne kulture pomeni tudi pot k njihovemu uspehu.

Take vloge ustavnega sodišča ni mogoče uresničiti brez ustreznih pogojev za njegovo delovanje.

Preobremenjeno sodišče ne more v celoti hitro in učinkovito izvrševati svoje vloge varuha ustave.

Sodišče, ki se sooča s kadrovskimi in prostorskimi problemi zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ne more biti povsem neodvisno.

Obeležitev 30. obletnice delovanja  ustavnega sodišča je tako primerna priložnost tudi za razmislek o morebitnih ustavnopravnih spremembah in o ustreznem ukrepanju zakonodajne in izvršne oblasti pri zagotavljanju primernih pogojev za njegovo delo.

Spoštovani,

ob koncu prejmite prosim moje iskrene čestitke ob vašem jubileju in zahvalo vsem generacijam ustavnih sodnic in sodnikov za vestno in profesionalno delo, opravljeno v zadnjih 30. letih.  

Prepričan sem, da bo  ustavno sodišče z uglednimi  sodnicami in sodniki še naprej suvereno odločalo o najpomembnejših gradnikih naše pravne varnosti in demokracije.

Da bo neodvisen in hkrati avtoritativen organ uglednih in neodvisnih ustavnih sodnikov, predanih vrednotam, ki jih vsebuje in varuje ustava.

In ki nas bo s svojim delom in vzorom nenehno opozarjalo, da sta spoštovanje pravne države in vzpostavljanje pravne kulture naša skupna skrb in odgovornost do nas samih in generacij, ki prihajajo.