Predsednik republike je od dnevu državnosti na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji dr. Ludviku Toplaku in Robertu Battelliju

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob dnevu državnosti na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji.

Dr. Ludvik Toplak je prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi. Roberto Battelli pa je prejel red za zasluge za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske narodne skupnosti v Sloveniji.


Foto: Daniel Novakovič/STA



Utemeljitvi:

Za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi prejme dr. Ludvik Toplak zlati red za zasluge.

Prof. dr. Ludvik Toplak se je rodil leta 1942 v Mostjah v Slovenskih goricah v veliki, tradicionalni družini, kjer so cenili pošteno delo, izobrazbo in znanje. Bili so zavedni Slovenci in vedeli so, da je treba gledati tudi na druge, na sosede, na ožjo in širšo skupnost, na državo. Ludvik Toplak je tak pogled na življenje vzel tudi s seboj v svet.

Najprej je šel v šole. Po končani osnovni šoli v Juršincih je maturo opravil na Ptuju, nato je odšel študirat pravo v Maribor in Ljubljano, študij je nadaljeval najprej v Beogradu in nato na univerzi v New Yorku, kjer je leta 1973 magistriral iz primerjalnega trgovinskega prava. Leta 1980 je v Novem Sadu doktoriral z disertacijo o odgovornosti poslovodnega organa v domačem in tujem pravu.

Najprej se je zaposlil kot predavatelj na Višji pravni šoli v Mariboru, predhodnici današnje Pravne fakultete Univerze v Mariboru, vendar le za nekaj let. Spoznal je namreč, da informacijska tehnologija postaja izjemno pomembna za razvoj sveta in seveda tudi za razvoj Slovenije, ki pa je tedaj na tem področju precej zaostajala. Ker naše visoko šolstvo še ni bilo pripravljeno za tak preboj, se je leta 1980, v drugih časih in v drugačnem političnem sistemu, kot ga imamo danes, pridružil pionirskemu nastajanju podjetja Iskra Delta, v katerem je bil pomočnik generalnega direktorja. Spet je ostal le nekaj let, a podjetje je v tistem času bistveno prispevalo k informatizaciji našega življenja in dela.

Novi klic zgodovine je prof. dr. Ludvik Toplak začutil v političnem vrenju ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske kmečke zveze, leta 1990 je bil kot kandidat njene liste izvoljen v republiško skupščino in postal predsednik družbenopolitičnega zbora. Leta 1992 je kandidiral na listi Slovenske ljudske stranke in bil izvoljen v prvi Državni zbor Republike Slovenije. Tam je bil član ustavne komisije, podpredsednik komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ter odbora za finance in kreditno-monetarno politiko. Posebej aktivno je sodeloval pri pripravi zakona o zadrugah in zakona o avtocesti Koper–Lendava.

Leta 1993 se je vrnil na Univerzo v Mariboru, kjer je prevzel rektorski položaj in je to funkcijo opravljal tri mandate do leta 2002. Pred njegovim prihodom Univerza v Mariboru ni bila popolnoma konsolidirana, zlasti zaradi mladosti in prehajanja statusa nekaterih šol iz višjih šol v fakultete.

Prav rektor prof. dr. Ludvik Toplak je s svojo vizijo in odločnostjo jasno začrtal razvoj univerze ter ji pridobil ugled, tudi v tujini, s katero je vzpostavil pomembne mednarodne vezi in ob tem tudi sam postal predsednik Podonavske rektorske konference, Rektorske konference Alpe-Jadran in član Evropske akademije znanosti in umetnosti (EASA).

V času vodenja prof. dr. Toplaka se je rektorat mariborske univerze preselil v čudovito stavbo na Slomškovem trgu, nekateri od njegovih velikopoteznih načrtov, npr. vzpostavitev medicinske in naravoslovne fakultete, pa so se uresničili šele dolgo po koncu njegovega mandata.

Leta 2000 mu je ministrstvo za znanost podelilo naslov ambasador Republike Slovenije v znanosti, dve leti pozneje pa je tudi v resnici poslal diplomat, saj je odšel za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.

Ko je prof. dr. Toplak postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, se je še dejavneje vključil v njeno delovanje. Postal je član senata in pomembno pomagal pri ustanovitvi univerzitetnega dela akademije. Nastala je Alma Mater Europaea, katere prorektor je, hkrati pa tudi ustanovitelj in predsednik mariborske podružnice Alma Mater Europaea, Evropskega centra Maribor. Ta je pri nas visokošolsko dejavnost naposled razširil tudi v Prekmurje, prof. dr. Toplak pa je tako sklenil krog, ki ga je začel s svojo prvo učilnico v Juršincih.

Delo prof. dr. Ludvika Toplaka je široko razstrto, a hkrati tudi globoko in uspešno. Ima čudovito sposobnost, da jasneje od drugih vidi, kaj v posameznem trenutku potrebuje širša skupnost, in ko usmeri svoje delo in energijo v to smer, mu uspe. V zadnjih desetletjih se je usmerjal v dejavnosti, ki so bile za nastajajočo državo pomembne, in dosegel uspehe, ki so vidni še danes.

Zato se mu Republika Slovenija zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Za dolgoletno delo in prispevek k razvoju slovenske demokracije ter za zasluge pri povezovanju in ohranjanju italijanske narodne skupnosti v Sloveniji prejme Roberto Battelli red za zasluge.

Roberto Battelli, novinar, politik in neutruden borec za uveljavljanje človekovih pravic, še posebej pravic pripadnikov italijanske narodne skupnosti, je mladost preživel v Kopru, kjer živi tudi danes. Kot pravi, se je vmes na Ljubljano navadil, ni pa se nanjo navezal. Med študijem filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot novinar in urednik na TV Koper–Capodistria. Tik pred osamosvojitvijo Republike Slovenije je postal koprski dopisnik dnevnika »La Voce del Popolo«, časopisa, ki v italijanščini izhaja na Reki. Vprašanja demokracije in človekovih pravic so bila zanj od nekdaj v središču zanimanja, zato je leta 1990 kandidiral in bil izvoljen za prvega predstavnika italijanske narodne skupnosti na prvih večstrankarskih volitvah.

Od tedaj je bil Roberto Battelli kot predstavnik italijanske narodne skupnosti celih 28 let – torej kar sedem zaporednih mandatov – del slovenske politične in parlamentarne resničnosti. Je poslanec z najdaljšim neprekinjenim poslanskim stažem v zgodovini samostojne Slovenije. Aktivno je sodeloval pri ključnih trenutkih ustanavljanja slovenske države in imel nepogrešljivo vlogo pri utiranju poti za ustrezno pravno zaščito avtohtonih narodnih skupnosti v slovenski ustavi.

Roberto Battelli si je ves čas nesebično in požrtvovalno prizadeval za ohranjanje italijanskega jezika, italijanske kulture in vsestranski razvoj italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Tudi zato, ker je globoko prepričan, da raznolikost, spodbujanje in krepitev multikulturnosti, sobivanje različnosti ob uveljavljanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic bogatijo in plemenitijo našo državo ter vse, ki v njej živimo.

Dejavno je sodeloval pri pripravi več kot 200 pravnih aktov, s katerimi se je urejeval položaj pripadnikov narodnih skupnosti v Sloveniji. Z njegovim pomembnim sodelovanjem je bil sprejet predlog za spremembo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, s katerim je zagotovljena višja kakovost izobraževanja v šolah obeh narodnih skupnosti.

Roberta Battellija ne zaznamujeta le zamejsko in slovensko okolje, temveč tudi evropsko. Vrsto let je prizadevno deloval v okviru Parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Prvič že leta 1992 kot vodja slovenske delegacije. Nato tudi kot poročevalec za jugovzhodno Evropo in nato še za Zahodni Balkan in Albanijo ter predlagatelj vsaj desetih resolucij o človekovih pravicah in krepitvi demokratičnih institucij. Slovenija je tako tudi po njegovi zaslugi postajala vidna ter mednarodno prepoznavna članica evropske in mednarodne demokratične skupnosti.

Pri delu ga je vedno vodila in odlikovala vera v tvorni dialog z vsemi političnimi sopotniki. Hkrati pa neomajnost in vztrajnost pri opozarjanju odgovornih na neuresničevanje zapisanega v ustavi in zakonih ne glede na to, kateri politični opredelitvi so pripadali. Ali kot je nekoč dejal: »Po toliko letih dela v državnem zboru bi rad videl, da bi se ustava in zakonodaja dejansko upoštevali. In prav zaradi tega tudi vztrajam. Ta angažma je del mojega življenja.«

Republika Slovenija se Robertu Battelliju za njegovo rahločutno in tvorno spopadanje z izzivi na področju urejanja pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji ter za dolgoletno vztrajno prizadevanje za soustvarjanje boljše, bolj raznolike in strpnejše družbe zahvaljuje z državnim odlikovanjem.


Foto: Daniel Novakovič/STA