Predsednik republike na jubilejnem 75. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov

Predsednik republike Borut Pahor je v imenu Republike Slovenije nastopil z govorom na jubilejnem 75. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki letos poteka virtualno.

Na letošnji jubilejni generalni skupščini so razpravljavci naslovili naslednje vprašanje: »Prihodnost, ki si jo želimo, Združeni narodi, ki jih potrebujemo: potrditev zavezanosti multilateralizmu – soočanje s krizo covid-19 skozi učinkovito multilateralno ukrepanje.«



V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Pahorja na otvoritvi Generalne skupščine OZN 2020 v slovenskem jeziku:

"Ekscelence, dame in gospodje, dragi prijatelji, gospod predsednik.

Praznujemo 75. obletnico Združenih narodov.

Pred 75 leti so naši predhodniki, na podlagi bolečih izkušenj, začeli oblikovati vizijo boljšega sveta.

Svet miru in razcveta.

Svet blaginje.

Svet sodelovanja, ki služi prihodnjim rodovom.

Ustanovili so Organizacijo Združenih narodov.


1. Multilateralizem

In tako se danes, dragi prijatelji, soočamo z nič manj uničujočimi grožnjami: svetovno zdravstveno in gospodarsko krizo, propadanjem okolja – vsem, kar ogroža blaginjo ljudi in našega doma – našega planeta.

Najboljši način za reševanje sedanjih svetovnih groženj je učinkovit multilateralizem. Z manj večstranskega sodelovanja bi le še povečali probleme in izzive, s katerimi se spoprijemamo v vseh naših družbah.

Danes, dame in gospodje, nihče ne more biti dovolj močan, da bi se sam soočal z grožnjami človeštvu; SKUPAJ moramo biti pozorni, dejavni, odgovorni, pogumni in modri.


2. Tehnološki razvoj in varnost

Dame in gospodje,

v hitro spreminjajočem se svetovnem okolju smo vse bolj odvisni od novih tehnologij in digitalne infrastrukture.

Nove tehnologije in umetna inteligenca so postale nepogrešljive v vsakdanjem življenju, saj omogočajo poslovanje podjetij in temeljnih javnih služb.

Moramo pa jih postaviti v okvir, da bodo v prid človeštvu. Slovenija je v ta namen novembra lani ustanovila prvi mednarodni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca .

Eden glavnih izzivov je kibernetska varnost. Menimo, da mora biti kibernetski prostor varen, globalen, odprt, svoboden in vključujoč.

Skrb vzbujajoči sta razdrobljenost in slabitev mednarodnih režimov varnosti. To bi moralo le še okrepiti našo zavezo za učinkovit, na mednarodnih pogodbah temelječ, mednarodni nadzor nad orožjem, razoroževanje in preprečevanje širjenja orožja.

Vsa pereča vprašanja glede širjenja orožja je treba reševati po diplomatski in miroljubni poti.

Predpogoj za doseganje trajnega miru in sprave je kaznovanje hudih kršitev človekovih pravic. Zato podpiramo Mednarodno kazensko sodišče kot osrednjo institucijo za boj proti nekaznovanju.

Še naprej bomo spodbujali partnerstvo in sodelovanj v okviru ZN in drugih forumov.

Slovenija je še posebej aktivna v prizadevanjih za odstranjevanje kopenskih min, ki prizadenejo življenje civilistov, zlasti otrok. Z zadovoljstvom sporočam, da je slovenski neprofitni organizaciji ITF Enhancing Human Security sredi pandemije uspelo ohraniti svoje operativne zmogljivosti in prisotnost na terenu.


3. Okolje in biotska raznolikost

Gospod predsednik,

cilji trajnostnega razvoja so jasen načrt za zelen in zdrav planet. Slovenija bo varstvo okolja kot predsedujoča EU v drugi polovici leta 2021 uvrstila v svoj program med prednostne naloge. Podnebna konferenca COP 26 naslednje leto bi morala resnično prinesti preobrat.

Slovenija je pred kratkim in prvič prispevala milijon evrov v Zeleni podnebni sklad ZN.

Ekscelence,

Slovenija se zaveda, da je izguba biotske raznovrstnosti velik svetovni izziv.

Pravico do čiste pitne vode smo zapisali v ustavo. Ohranjanje vodnih virov prepoznavamo kot ključni element pri varovanju biotske raznovrstnosti.

Združeni narodi so na pobudo Slovenije razglasili svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja in s tem priznavamo pomen čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj.

Sem velik zagovornik varstva okolja globalno in lokalno, kar uresničujem z javnimi posvetovanji o podnebnih spremembah, odborom za podnebno politiko in podporo mladinskim gibanjem.

Potrjujem zavezanost Slovenije in svojo osebno zavzetost, da zaustavimo propadanje biotske raznovrstnosti in zaustavimo učinke podnebnih sprememb.

Zato se pridružujem »pozivu voditeljev za naravo«.


4. Solidarnost in človekove pravice

Dame in gospodje,

kriza COVID-19 je prinesla ostro spoznanje o pomenu solidarnosti in sodelovanja – med nami in znotraj večstranskih organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija.

Pandemija COVID-19 je pustila uničujoče družbene in gospodarske posledice. Življenja so odvisna od natančnih in pravočasnih informacij. Polno uveljavljanje pravice do svobode izražanja, dostop do javnih informacij in varstvo novinarjev so ključnega pomena za dobrobit naše družbe.

Moja država Slovenija se je porodila iz navdiha v prizadevanjih za demokracijo in temeljne pravice. Zavedamo se – in sedanja kriza COVID-19 je potrdila – da človekove pravice nikoli ne morejo biti samoumevne.

Položaj najbolj ranljivih skupin, tistih brez zadostne zdravstvene oskrbe ter tistih, ki so preganjani in zgodovinsko potisnjeni na rob, se je še poslabšal.

Še enkrat moramo poudariti, da v sodobnih družbah ni prostora za diskriminacijo na podlagi katere koli osebne okoliščine.

Nihče ne sme biti zapostavljen.

Ko obeležujemo 25 let sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, praznujemo dosežke na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk.


5. 75 let Organizacije združenih narodov

Dragi prijatelji,

naše matere in očetje so pred 75 leti rekli »nikoli več«. Z »NE« so se izrekli proti ponovni totalni vojni, nesmiselnim smrtnim žrtvam in trpljenju, proti nacionalističnim in ekstremističnim težnjam, življenju v negotovosti in strahu.
Tako kot mnogi od vas sem odraščal v miru in blaginji, v svetu, ki temelji na vrednotah in zamislih ustanoviteljev ZN. Drži, ZN niso uspeli preprečiti vseh konfliktov, pogosto bi se lahko in bi se morali odzvati hitreje, bolje in odločneje. Moramo pa se strinjati, da je svet od 24. oktobra 1945 boljši zaradi Združenih narodov.

Vendar pa je današnji svet, dame in gospodje,

zelo drugačen kot pred 75 leti. Danes je manj predvidljiv in manj varen kot včeraj. Novi in vedno bolj zapleteni izzivi ne poznajo državnih mej.

Sredi pandemije COVID-19 že samo dejstvo, da to pomembno obletnico praznujemo kot še nikoli prej – vsak od nas v svojem delu sveta, jasno kaže, da smo se sposobni prilagoditi. Prilagoditi se skupnemu delu za eno človeštvo in en planet, ki nam je vsem skupen.

Dovolite mi, da ob tej priložnosti ponovno potrdim zavezanost Slovenije večstranskemu sodelovanju v okviru ZN ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij, tudi kot članica EU in s predsedovanjem Svetu EU leta 2021. Zato je bistveno, da naš napredek gradimo na temeljih spoštovanja človekovih pravic, mednarodnega prava in pravne države ter na celovitem, vključujočem in trajnostnem razvoju naših družb.

Svet je vse bolj povezan in soodvisen. Kriza COVID-19 je to nedvomno pokazala.

Mi in ZN kot institucija se moramo z njo spreminjati in rasti. Prepričan sem, da lahko globalne izzive najbolje rešujemo s skupnim delovanjem.

Naši predhodniki so pred 75 leti zgradili prvi most. Danes je naš svet tesno prepletena mreža mostov in prosim vas, da jih ne rušite zaradi sedanjih in prihodnjih rodov, zaradi svojih najdražjih in sebe.


Rad bi nam vsem čestital.

Želel bi čestitati in se zahvaliti našim predhodnikom, ki so bili dovolj pogumni in vizionarski, da so lahko z vsem tem začeli.

Čestitam generaciji naših staršev in naši generaciji, da to pot nadaljujemo kljub vsem oviram.

Naši mladini, ki to počasi prevzema, želim pogum in modrost, da bodo pri tem boljši od nas.

Zadnjo besedo bi rad dal uglednemu slovenskemu romanopiscu Borisu Pahorju, ki je znan tudi kot najstarejši preživeli iz nacističnih koncentracijskih taborišč in ki je pri svojih 107 letih še vedno neustrašen borec proti vsem totalitarizmom.

Pravi: »Človeštvo premore dovolj modrosti in moči, da najde pot iz kriz k bolj etičnemu človeku.« Jaz mu verjamem."