Predsednik Pahor: "Danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin"

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes v Predsedniški palači pripravil obeležitev 30. obletnice izbrisa oseb iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije.

Na prireditvi sta spregovorila predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v govoru v svojem imenu in imenu države izbrisanim opravičil za nezakonito dejanje izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnega prebivalstva.

Obeležitev 30. obletnice je potekala na predvečer obletnice izbrisa, ko so slovenske oblasti 26. februarja 1992 iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije neustavno izbrisale 25.671 ljudi. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 1999 in leta 2003 odločilo, da je bil izbris neustaven. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 ugotovilo, da so bile izbrisanim kršene človekove pravice, in sicer pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah)in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen konvencije) ter prepoved diskriminacije (14. člen konvencije).


Foto: Daniel Novakovič/STA





Besedilo govora predsednika republike (Velja govorjena beseda!)

"Spoštovane gospe in gospodje,

Slovenija je lani praznovala 30 let samostojnosti, letos pa 30 let mednarodnega priznanja in uveljavitve v svetu.

V teh tridesetih letih so bili storjeni dosežki in presežki, na katere smo lahko upravičeno ponosni in navdihujejo naša prihodnja stremljenja.

Prav v tej dvorani Predsedniške palače smo se na petnajstih slovesnostih vzneseno spominjali prelomnih dogodkov, ki so omogočili osamosvojitev, obrambo in mednarodno uveljavitev Slovenije – od ustanovitve Odbora za zaščito človekovih pravic, Majniške deklaracije in prvih demokratičnih strankarskih volitev do sprejema ustavnih dopolnil in podpisa Brionske deklaracije.

Vse to je omogočilo ustanovitev lastne države, da bo bolj demokratična, bolj pravična in bolj svobodna. Ob obletnicah vseh teh sijajnih dogodkov nas je preveval ponos.

Trideset let po tem mora biti Republika Slovenija dovolj politično in moralno zrela, da javno in glasno sprevidi tudi neslavna in nesprejemljiva ravnanja, jih obžaluje in se zanje opraviči.

Spoštovane gospe in gospodje,

slovenske oblasti so na jutrišnji dan pred tridesetimi leti iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisale 25.671 državljank in državljanov drugih republik nekdanje SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Molk izbrisa so po letih stisk, agonij in sramu prvi prekinili izbrisani sami. Po dolgih letih so ga prekinila sodišča. Danes je napočil čas, da molk izbrisa prekine tudi država in jaz kot njen najvišji predstavnik v njenem imenu.

Priznanje nesprejemljivih ravnanj države ni znak njene šibkosti, je znak njene moči, zrelosti in odgovornosti.

Izbris prebivalcev iz registra, med njimi 5360 otrok, je bilo samovoljno in nepravično dejanje, bilo je nezakonito, neustavno in diskriminatorno ter je pomenilo kršitev človekovih pravic.

Danes o tem ni dvoma – to so jasno opredelile dve odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, do katerih so privedli nesprejemljivo dolgi postopki in ravnanje državnih organov pri popravi krivic tudi po sprejetju omenjenih odločb.

Izbris je ljudem, ki bi bili morali ostati stalni prebivalci v državi, v kateri so živeli, odrekel pravno podlago za številne pravice: do dela, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe na višjih stopnjah in odkupa stanovanj.

Prišlo je do izgonov, do ločitev številnih družin. Mnogi so zboleli, nekateri so brez dostopa do zdravstvenih storitev tudi prezgodaj umrli.

Ker je bil izbris izveden potihoma, brez seznanitve prizadetih, ti prva leta po izbrisu niso mogli razumeti, zakaj naenkrat, brez pojasnila, ne morejo več preživljati svojih družin, iti na pogreb svojih staršev ali pa se po obisku sorodnikov vrniti v Slovenijo, na svoj dom.

Čez noč so bili oropani človeškega dostojanstva.

Spoštovane gospe in gospodje,

danes ste med nami, v dvorani in v državi, izbrisani, ki ste ostali brez stanovanj, zdravnikov, prihodkov. Bili ste primorani delati na črno, ker pravne podlage za vašo zaposlitev ni bilo – ali še huje: ostali ste brez zaposlitve in brez pravice do dela.

In med nami ste mnogi otroci izbrisanih, zdaj že odrasli, ki vam je izbris vzel brezskrbno otroštvo, prijatelje, tudi stike s starši, sprejetost v času, ko bi se morali počutiti najbolj varne. Povzročil vam je sram, samoto, bolečino.

In med nami ste tudi izbrisani, ki še vedno, tudi po tridesetih letih, živite v Sloveniji brez stalnega prebivališča. Že trideset let živimo z vami, a mnoge vaše zgodbe še vedno ostajajo neizpovedane, neznane.

Spoštovani izbrisani,

sprejmite, prosim, iskreno opravičilo v mojem imenu in imenu države za neustavno dejanje izbrisa iz registra stalnega prebivališča, opravičilo za kršenje človekovih pravic in vse krivice ter trpljenje, ki ga je vam in vašim družinam povzročilo to dejanje.

Globoko obžalujem izgube, ki ste jih zaradi izbrisa utrpeli v odnosih z vašimi najdražjimi, v premoženju in v priložnostih, ki bi vaše življenje lahko obrnile v lepšo in boljšo smer.

Obžalujem, da ste na ukrepe poprave krivic čakali odločno predolgo, tudi po sprejetih odločitvah sodišč.

Dobro se zavedam, da so ukrepi opravili le del poti, ki bi jo morali, in da mnogi še vedno trpite posledice izbrisa.

Zelo dobro se zavedam, da opravičilo ne bo nadomestilo, kar ste z izbrisom izgubili. Nikakor ne.

Vendarle pa danes za neustavno dejanje izbrisa prevzemamo tudi moralno odgovornost in ga privzemamo v kolektivni zgodovinski spomin.

Simbolno dejanje opravičila nikoli ne more nadomestiti dejanske poprave krivic, in poprava krivic nikoli ne more nadomestiti simbolnega dejanja – opravičila. Zato je opravičilo potrebno. Za nazaj in kot zaveza za naprej.

Danes zaključujemo obdobje zanikanja in nepriznavanja vsega trpljenja in vseh hudih, tragičnih posledic izbrisa, ki še trajajo.

Želim si, da opravičilo pomeni tudi našo trdno zavezo k skupnim vrednotam medsebojnega spoštovanja, pravičnosti, spoštovanja pravne države in človekovih pravic.

Želim si, da bi opravičilo lahko sklenil z zagotovitvijo, da se kaj takega ne more več ponoviti. Izbris in tudi druga dogajanja v naši bližini nam dokazujejo, da pravne države in človekovih pravic ne smemo jemati kot samoumevnih, da moramo nad njimi neprestano bdeti in zanje neprestano garati.

Zavoljo tega kot predsednik republike pozivam,

prvič, da ohranjamo spomin živ. Vse državne in lokalne organe, kakor tudi institucije civilne družbe, ki v okviru svojih nalog in pooblastil to zmorejo, pozivam, naj spomin na izbris in izbrisane ohranjajo živ,

in drugič, da varujemo pravno državo in človekove pravice. Vse prihodnje vlade naše države in vse pristojne institucije pozivam, da varujejo in omogočajo neodvisnost sodstva, neodvisnih institucij, varuhov demokracije, naj spoštujejo neodvisnost medijev in omogočajo prostor in mehanizme delovanja civilne družbe.

Naša stalna in skupna skrb, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti, bo tudi edini primeren poklon izbrisanim in vašemu boju.

Na koncu naj se zahvalim izbrisanim, ki ste vsa ta leta ne le preživeli, ampak se tudi povezali, organizirali – med seboj, v društva, z zavezniki – in skupaj vodili boj za svoje pravice.

Hvala tudi vsem, ki ste izbrisanim pomagali – za njihovo vidnost, pri sodnih bitkah in presojah, pri trkanju na našo zavest in vest:

nevladnim organizacijam – Amnesty International Slovenije,
Mirovnemu inštitutu,
Socialnemu centru Rog,
magistru Matevžu Krivicu,
takratni predsednici ustavnega sodišča dr. Dragici Wedam Lukić in drugim ustavnim in evropskim sodnikom
ter zlasti številnim posameznikom, ki ste jim pomagali v zapletenih postopkih, predvsem pa pri vsakodnevnem preživetju – z nastanitvijo, hrano – in z zaupanjem, solidarnostjo, človečnostjo.

Brez vas mnogi ne bi zmogli.

Vrednote solidarnosti in pravičnosti naj še naprej krepijo našo družbo."


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA