Predsednik republike Borut Pahor v imenu Republike Slovenije nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov

Predsednik republike Borut Pahor je danes v imenu Republike Slovenije z govorom nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Pred tem je predsednik republike predaval na Univerzi Columbia, kjer je s študenti in izbranimi profesorji razpravljal o prihodnosti Evrope.

Predsednik Republike Slovenije je na predavanju predstavil svoj pogled na prihodnost Evrope. Po njegovem mnenju to vprašanje utegne biti ali celo mora biti kmalu eno osrednjih. "To vprašanje ni le akademsko, ni abstraktno, temveč je nadvse aktualno in strateškega pomena. To je izziv zdaj, zamude bodo težko popravljive," je dejal slovenski predsednik.

Predsednik Pahor je študentom pojasnil, da se zavzema za nov, pravni in politični korak k vsestranski poglobitvi Evropske unije. Zdaj, v teh evropskih in svetovnih okoliščinah, in ne kljub njim, marveč prav zaradi njih. "Verjetno pravi trenutek za tako iniciativo bo čas po evropskih volitvah prihodnje leto. Primeren okvir utegne biti Konvencija o prihodnosti Evrope. Po mojem bo do njenega uspešnega zaključka nastopil pravi čas za odločanje o rezultatu njenega dela. O novi evropski ustavi."

Predsednik republike je dejal, da je svetovna gospodarska kriza pokazala, da Lizbonska pogodba ni več dovolj za skupne potrebe jutrišnjega dne. Ob tem je dodal, da "če ostane pri Lizbonski pogodbi, to ne bo zadostovalo". "Ne gre samo za to, da je globalna finančna kriza vzrok razmišljanjem o večji institucionalni krepitvi Evropske unije in odpravi njenega demokratičnega deficita. Ne morete imeti eno centralno banko in 17 ali 18 fiskalnih politik," je poudaril predsednik.

V okviru predavanj Foruma svetovnih voditeljev na Univerzi Columbia so predavali tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet, ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in Dalai Lama.

V govoru na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov je predsednik Republike Slovenije veliko pozornosti namenil potrebni nadaljnji integraciji Evrope ter evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in dejal, da Slovenija svojo zavezanost evropski perspektivi Zahodnega Balkana izkazuje tudi z iniciativo »Brdo Process«, katere namen je krepitev političnega dialoga, izmenjava mnenj in reševanje vseh vrst odprtih vprašanj med državami v regiji.


Foto: STA

V zvezi z vizijo oziroma prihodnostjo Evrope je predsednik Pahor poudaril, da je pomembno učinkovito reševanje gospodarskih, socialnih in političnih izzivov, s katerim se sooča tako Evropa kot tudi druge države po svetu. Evropa, ki se sooča z vse globljimi socialnimi ločnicami, po predsednikovih besedah potrebuje tudi aktivno politiko trga dela in podpiranje ustvarjanja novih delovnih mest, pri čemer pa je potrebno še naprej krepiti konkurenčnost Evrope.

Obisk v New Yorku je predsednik republike zaključil s srečanjem s predsedujočim 68. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov Johnom W. Ashejem. Predsednik Pahor mu je čestital za izvolitev ter zaželel uspešno predsedovanje.