Predsednik Pahor na tradicionalni prireditvi pod Najevsko lipo: "Slovenija je majhna država, a je lahko velika domovina."

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 24. tradicionalnega srečanja pod Najevsko lipo na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, kjer je imel slavnostni govor.

Foto: Danijel Novakovič

Na poti na Ludranski vrh si je predsednik ogledal tudi tako imenovani 'Pahorjev mojst', ki ga je s prostovoljci postavil v okviru akcije Skupaj za skupno, novembra 2012, po tem, ko je povodenj po hudi ujmi odnesla stari most in je bil onemogočen dostop do kmetije Anderc.

V slavnostnem nagovoru pod Najevsko lipo je predsednik izpostavil pomen takšnih dogodkov za pripadnost skupnosti. "Slovenija je sicer majhna država, a je lahko zelo velika domovina. Takšni običaji, takšni čustveni presežki, delajo našo državo domovino," je dejal predsednik in spomnil na prvo srečanje državnikov ob Najevski lipi takoj po osamosvojitvi leta 1991. Takrat se je ob lipi zbralo več tisoč ljudi, z leti pa se je udeležba manjšala. "Menim, da bi se veljalo potruditi in se vrniti k tej tradiciji. Tudi številčnejši narodi in večje države, ki tradicijo imajo daljšo tradicijo, takšne običaje negujejo kot znak pripadnosti skupnosti," je dejal predsednik republike.

Tradicionalna srečanja so še posebej pomembna v kriznih časih. "Zdaj je čas, da si pomagamo, da smo opora eden drugemu. Seveda smo si različni, seveda mislimo drugače, in nič ni narobe, če si to tu tudi povemo. Ob tem pa drug drugemu damo neko moralno zavezo, da si lahko tudi takrat, ko bo najtežje, zaupamo in verjamemo, da si bomo v pomoč, v solidarno oporo," je poudaril. Po njegovih ocenah Slovenci v zadnjih letih v takšne običaje nismo vlagali dovolj, da bi nam ti pomagali v trenutnih težkih časih. "Ko se znajdemo ali v zasebnem ali javnem življenju v težavah, imamo dve možnosti. Ena je, da malodušno ugotovimo, da ne moremo nič, in čakamo, kaj se bo z nami zgodilo. Druga možnost pa je, da rečemo, da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, in tudi če v prvem koraku morda ne uspemo, se potrudimo, da storimo drugega in iščemo izhode," je povzel predsednik.

Na koncu je predsednik dejal, da vendarle večina, predvsem mladi, začenjajo v prihodnost gledati z optimizmom in videti nove priložnosti v naši državi in vsem, kar jim ponuja. V tem smislu predstavlja to srečanje pod lipo priložnost za tradicionalen običaj Slovencev, da se enkrat letno zberemo pod lipo, ki je previharila in preživela že več kot sedemsto let in nam še danes nudi zavetje in z njim simbolno sporočilo.

S srečanjem državnikov in državljanov pod lipo, ki ji zaradi velikosti, simbolike in ocenjene starosti pravijo tudi mati vseh lip, želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah. Na današnjem srečanju, s katerim so počastili tudi dan državnosti, se je zbralo okoli 700 ljudi. Najevska lipa, ki raste pri kmetu Najevniku na Ludranskem vrhu na nadmorski višini 1056 metrov, je zrasla iz sedmih lip in je votla. Na letošnji prireditvi so nastopile tri godbe na pihala: pihalni orkester Rudnika Mežica - Črna, Orkester Slovenske vojske in Policijski orkester.

Po zaključku uradnega dela prireditve se je predsednik družil z obiskovalci in si ogledal stojnice stare domače obrti. Na Ludranskem vrhu se je predsednik srečal tudi s člani skupine koroških oldtajmerjev, kjer mu je gospod Ronald Sušel pokazal svoj Harley-Davidson, letnik 1928.