Predsednik republike otvoril letošnji Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil odprtja 59. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA in ga slavnostno otvoril. Predsednik Pahor je bil na prireditvi tudi slavnostni govornik.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik republike si je nato 59. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem ogledal v spremstvu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška.

Z ministrom dr. Podgorškom in Anjo Mager, predsednico Zveze podeželske mladine Slovenije, je nato posadil oreh. Predsednici zveze Anji Mager se je zahvalil za dosedanje sijajno sodelovanje in izrazil veselje, da bo letošnja razglasitev Inovativnega mladega kmeta oktobra v Predsedniški palači.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega nagovora predsednika Pahorja. Velja govorjena beseda!

Gospod minister,
Vaša ekscelenca,
visoki gostje,
gospe in gospodje,
dragi prijatelji AGRE.

V posebno čast mi je, da otvarjam ta največji kmetijski sejem v Sloveniji, ki ga tudi sicer rad obiščem vsako leto.

Rad bi čestital vsem, ki ste ga uspeli v teh razmerah organizirati. Veseli me, da se na tem sejmu, v osrčju Pomurja, vsako leto predstavi druga država. Letos prav lepo pozdravljam prijatelje iz Francije in jim izrekam iskreno dobrodošlico v Gornji Radgoni in v Sloveniji.

Zelo pomembno je, da se države, ki skupaj tvorimo evropsko skupnost, spoznavamo in raziskujemo svoje podobnosti in drugačnosti. Za sožitje je pomembno, da prepoznamo tisto, kar nam je skupno, da nas razlike ne razdvajajo, temveč povezujejo in navdušujejo. Zato so tudi takšne priložnosti, kot je sejem AGRA, pomembne za graditev složne in povezane Evropske unije. Slogan letošnje AGRE je aktualen v širšem evropskem smislu in odraža tudi vizijo Slovenije, kot predsedujoče države Svetu Evropske unije.

Letos je na AGRI poseben poudarek na letu sadja in zelenjave, na ekološkem kmetijstvu, varni hrani, varovanju gozdov in na lokalni pridelavi. Pomemben poudarek vidim na krepitvi in dolgoročnem razvoju kmetijstva predvsem na podeželju, na prehranski varnosti - in s tem mislim na zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane ter na trajnostno proizvodnjo hrane.

Spoštovane gospe in gospodje,

letos v otvoritvenem govoru dajem posebno pozornost okoljskim spremembam in njihovim posledicam za kmetijsko politiko in razvoj podeželja.

Potrebno se je zavedati, da je podnebno okoljska kriza dejstvo. Vsi moramo s skrbjo sprejeti zadnje ugotovitve strokovnjakov z vsega sveta, ki so nas pod pokroviteljstvom Združenih narodov ravno te dni informirali, da je stanje okolja slabše, kot smo do sedaj verjeli. Segrevanje ozračja je hitrejše in že do leta 2030 bo preseglo 1,5 st. Celzija. Da spomnim, to je številka, za katero smo do sedaj verjeli, da je ne bomo prestopili do leta 2050. Še slabša je ugotovitev, da se ozračje v Sloveniji segreva 2x hitreje od povprečja.

Te številke za sabo potegnejo konkretne posledice, ki jih v resnici že sedaj močno občutimo. Suše, obdobja visokih temperatur in vročinskih valov, občasno pa nalivi in toča. Dejstvo je, da bo največ vplivov bo na zdravje ljudi in na kmetijstvo.

Zato naj bo razprava o kmetijstvu in podeželju zlasti usmerjena na prilagajanje klimatskim spremembam ter na iskanje vseh možnih rešitev, da kmetijstvo s svojim delovanjem ne bo pospeševalo klimatskih sprememb, temveč jih blažilo.

Če natančno prisluhnemo strokovnjakom, lahko v resnici zaslutimo, kakšni bodo pogoji za kmetovanje čez deset, dvajset let ali kasneje. Dejstvo je, da se bo potrebno prilagoditi in da je prilagoditev možna in izvedljiva.

Ob razviti in ugledni stroki v Sloveniji pa seveda upravičeno pričakujemo njene predloge in jasna priporočila kmetovalcem. Državne intervencije, ob tem mislim finančna sredstva iz EU fondov in državnega proračuna, pa naj bodo prvenstveno namenjena prilagoditvam na podnebne spremembe.

V nobenem primeru pa se slovenske kmetice in kmetje ne smejo prestrašiti, da bodo v procesu prilagajanja ostali prepuščeni sami sebi. Država je dolžna, da jim stoji ob strani in zagotavlja pomoč.

Krize dokazujejo, kako pomembne so različne oblike varnosti. Danes je primeren trenutek, da ponovno razmislimo o pomenu prehranske varnosti. Zaradi naravnih danosti nikoli ne bomo država, ki bi lahko imela na vseh področjih zadostno prehransko samooskrbo. Mora pa biti cilj, da imamo primerno proizvodnjo hrane na vsaj nekaterih ključnih področjih. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da se prehranske navade spreminjajo.

Tudi pogled na zdrav način prehranjevanja se nadgrajuje. Zato predlagam slovenski proizvodnji hrane, da dobro spremlja in analizira potrebe potrošnikov in ves čas spremlja trende pri prehranjevanju. V resnici smo lahko zmagovalci tudi na prehranskem področju.

V Sloveniji imamo kar nekaj izjemnih proizvajalcev, ki so nam lahko v ponos. Bi pa želel, da se ta zmagovita miselnost razširi na celoten sektor. Mi smo lahko inovativni, samozavestni, drzni in vztrajni. Vse to pa je način delovanja, ki prinaša uspehe. In daje realno perspektivno slovenskemu kmetijstvu in celotni proizvodnji hrane. In to ni zanemarljiva resnica.

Gospe in gospodje,

sejem AGRA je na nek način praznik podeželja. Kljub razvoju komunikacijskih tehnologij ali prav zaradi tega ohranja svojo stvarno in sporočilno vrednost. Za Slovenijo je pomembno, da je kakovost življenja in dostopnost bistvenih dobrin za visoko blaginjo enaka v urbanih središčih in na podeželju. Gre več kot samo za pravičnost in modrost, gre skoraj za naš narodni značaj.




Foto: Tamino Petelinšek/STA