Predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti ob obletnici ustoličenja zadnjega koroškega kneza poudaril pomen združevanja naroda

Predsednik republike Borut Pahor se je udeležil slovesnosti ob posaditvi lipe kot simbola slovenstva in se ob tej priložnosti zahvalil za pogum vsem, ki so s svojimi ravnanji omogočili in pripravili zborovanje na Kongresnem trgu 8. maja 1989. Pesnik Tone Pavček je prebral Majniško deklaracijo, kar smemo upravičeno razumeti in obeleževati kot zgodovinski mejnik v nastajanju jasnega izraza politične volje o slovenski suvereni državi in oblikovanja splošnega ljudskega soglasja o tem.

Govor predsednika republike Boruta Pahorja:

Spoštovani gospod župan,
predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo,
visoki gostje,
gospe in gospodje.


Današnja slovesnost je polna simbolike. Zgodovinske, a vendar zelo aktualne. Posaditev lipe kot simbola slovenstva. Počastitev 600. obletnice ustoličenja zadnjega koroškega kneza na Gosposvetskem polju v slovenskem jeziku. Poleg spominskega obeležja vojne za samostojno Slovenijo. V času, ko praznujemo 10. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. In sploh ne nazadnje, temveč najprej in predvsem; danes mineva 25 let od velikega ljudskega protestnega zborovanja na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je pesnik Tone Pavček leta 1987 prebral slavno Majniško deklaracijo. Z njo je izpovedal, citiram, »da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda… v okviru prenovljene Evrope«.

Za današnjo preprosto, a prijazno in svečano slovesnost lahko upravičeno rečemo, da simbolizira zgodovinski lok naše državnosti, od korenin do njenega cveta. Zamaknjeni v naše dnevne skrbi in probleme si smemo in si moramo nocoj, vsaj za hip, priklicati predse slavno zgodovino in imenitne dosežke našega naroda.

Ne zato, da bi se izogibali ukvarjanju s problemi sodobnega časa. Temveč prav zato, da bi ga tudi skozi perspektivo zgodovine bolje razumeli. Da bi iz naših dosedanjih zgodovinskih mejnikov dobili navdih in pogum za postavitev novih. Da bi znali te aktualne probleme uspešneje reševati in spreminjati v priložnosti za našo boljšo prihodnost.

Ustoličevanje koroških vojvod in knežji kamen imata sporočilno vrednost, tudi za današnji čas. Je simbol združevanja, ne razhajanja. Sprave, ne razkola. Legitimacija oblasti s ceremonijo, v kateri sta bila uporabljena oba deželna jezika, tudi slovenski oziroma slovanski ter vsi socialni sloji od kmeta do vojvode.

Današnja slovesnost ni primeren prostor za natančne zgodovinske refleksije. Ne glede na to, kako se prepletajo dejstva in miti, je potrebno knežjemu kamnu in ustoličevanju vojvode pripisati pomembno vlogo pri nastajanju in krepitvi tistega, kar danes imenujemo nacionalna zgodovinska zavest ali zavednost in posledično državotvornost.

Prof. dr. Peter Štih, eden najboljših poznavalcev tega dela naše zgodovine me je še danes dopoldne v najinem pogovoru opozoril na to simbolno raven generiranja deželne oziroma državne zavesti. Po njegovem ima tudi zaradi zgodovinskega konteksta knežji kamen vso možnost, da postane v novih časih evropskega združevanja tisto, kar je nekoč že bil: simbol skupne in nedeljive preteklosti, ki smo jo zaradi delitev 19. in 20. stoletja v veliki meri zgubili iz svojega spomina. Ne nazadnje so že stari Grki razumeli simbol kot znak, ki združuje in ne ločuje.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Spoštovane gospe in gospodje,

V počastitev 600. obletnice ustoličenja zadnjega koroškega kneza v slovenskem jeziku bomo danes posadili lipo kot simbol Slovenstva. Ker kot rečeno simboli združujejo in ne ločujejo, bo lipa posajena pri spominskem obeležju vojne za samostojno Slovenijo. V tej vojni smo se Slovenci za svojo stvar postavili enotno. Enako enotno, kot smo izpričali zahtevo po ustanovitvi lastne države na plebiscitu.

Toda ne enega ne drugega ne bi bilo, če se dolgo v zgodovini prej, zlasti pa na predvečer slovenske demokratične pomladi na prelomu 90-ih let prejšnjega stoletja najbolj napredni in zavedni posamezniki in intelektualni krogi ne bi postavili za zamisel demokratične in suverene države. Res je, da smo bili Slovenci enotni na plebiscitu in v vojni za Slovenijo. Vendar je dobro in prav, če se vsaj sem in tja zavemo, da ta enotnost ni prišla čez noč in da je bila sprva zamisel demokracije in suverene države predmet polemik.

Zato je bil potreben pogum in razum, da se je v odločilnih časih za našo narodovo usodo izreklo zahteve, ki so se s časom izkazale kot vse narodne. Tako zahtevo je bil na današnji dan pred 25-timi leti izpovedal pesnik Tone Pavček v Majniški deklaraciji rekoč, »da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda… v okviru prenovljene Evrope«.

Ta vizionarska zahteva ni bila izrečena v času politične in narodove enotnosti, vendar je tak čas sploh vzpostavila. Izkoriščam današnjo slovesnost za zahvalo za pogum in razum vsem, ki so s svojimi ravnanji omogočili in pripravili zborovanje na Kongresnem trgu četrt stoletja nazaj. Predstavlja pomemben zgodovinski mejnik v nastajanju jasnega izraza politične volje o slovenski suvereni državi in oblikovanja splošnega ljudskega soglasja o tem.

Ni naključno, da z vsemi temi simbolnimi mejniki prav v tem času praznujemo tudi 10. Obletnico včlanitve Slovenije v Evropsko unijo. Ideja suverene slovenske države je bila namreč v prevratnih trenutkih narodove zgodovine neposredno in živo prepletena z evropsko idejo. Slovenci se nismo osamosvojili zato, da bi bili izolirani, temveč zato da bi bili povezani z Evropo.

Ne glede na to, kako in koliko smo danes razočarani glede visokih pričakovanj ob včlanitvi Slovenije v Evropsko unijo, se vendarle moramo strinjati, da omogoča potreben mir, varnost in blaginjo, čeprav ne v želeni meri. Predvsem je pomembno, da se 10 let kasneje bolj jasno zavemo lastne odgovornosti za našo in skupno evropsko prihodnost.

V tem smislu, dovolj samozavestni zaradi slavnih obdobij naše preteklosti, moramo razumeti in reševati probleme in izzive sodobnega časa. Bolj kot kadarkoli prej sem prepričan, da je prav zaradi legitimnih razlik, političnih, ideoloških in drugih med nami, potrebno iskreno zavzemanje za medsebojno razumevanje in spoštovanje. Potrebna so sicer odločna ukrepanja, vendar jih je potrebno zbrano in razsodno premisliti. Na koncu pa lahko uspemo samo, če se bomo potrudili dovolj složno, skupaj.

Pa posebej v teh še nekoliko bolj zahtevnih političnih razmerah bi vam rad kot predsednik republike zagotovil, da bom v okviru svojih ustavnih pooblastil in željo po povezovanju, strpnosti in medsebojnem spoštovanju storil vse, da bomo ta čas premostili premišljeno, demokratično, mirno in uspešno. Prav nič ne bi bilo paradoksalno, če bi se prav v tem času, ko je zaupanje v politične in druge institucije države zelo omajano, z vizionarskimi, a praktičnimi ukrepi že snovalo novo poglavje našega narodnega napredka.

Z iskreno željo, da bi bilo res tako, se bom skupaj z vsemi vami potrudil po najboljših močeh.