V Predsedniški palači obeležili 30. obletnico razglasitve ustavnega amandmaja XCIX k ustavi Republike Slovenije, s katerim je Slovenija izstopila iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije

20. februarja 1991 je Skupščina Republike Slovenije sprejela ustavni amandma XCIX k ustavi Republike Slovenije. S tem je Slovenija izstopila iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije.

Ob 30. obletnici razglasitve ustavnega amandmaja XCIX je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes dopoldan v Veliki dvorani Predsedniške palače priredil posebno obeležitev.

Slavnostna govornika na svečanosti sta bila dr. Franc Grad, zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave Republike Slovenije, in Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.


Foto: Tamino Petelinšek/STA



V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

V 30 letih od sprejema resolucije in ustavnega amandmaja 99, 20. februarja 1990, danes prvič svečano obeležujemo ta simbolni in stvarni mejnik.

Ker sem v zadnjih treh letih priredil 10 obeležitev pomembnih zgodovinskih mejnikov, ki so nas na prelomu iz 80 v 90 leta vodili v demokracijo in samostojnost, sem letos izjemoma ocenil, da v ta niz mejnikov sodi tudi sprejem resolucije in ustavnega amandmaja 99 v Bučarjevi skupščini februarja 1991.

Zelo se zahvaljujem dr. Franciju Gradu za imenitno osvetlitev pomena tedanje odločitve. V tem smislu naj tudi sam še enkrat poudarim:

Plebiscitno odločitev ljudi o osamosvojitvi Slovenije smo se namenili uveljaviti po pravni poti in po mirni poti. To je pomembno vplivalo na nekaj, kar bi si dovolil imenovati moralni vzvod osamosvojitve.

Vendar bi rad v nadaljevanju rekel nekaj za današnje potrebe in današnje politične okoliščine.

Mojo radovednost in pozornost je v tem smislu zbudil komentar novinarke Jane Taškar na naslovnici Dela, ki je sprejem resolucije in amandmaja pospremila z naslednjimi pomenljivimi besedami.

»Ob vsem tem seveda ni šlo niti brez razlik v pogledih na postopek in način razdružitve. Te so prišle do veljave že v nastopu obeh uvodničarjev, Milana Kučana in Janeza Drnovška, še bolj pa v razpravah vodij poslanskih klubov, čeprav so na koncu resolucijo podprli vsi.
Tako strankarska nasprotja v nekaterih pogledih počasi razjedajo osamosvojitveni nacionalni konsenz, ki je dosegel vrh ob plebiscitu, vendar pa to ni nič slabega, če bo strankarska razprava prispevala k postopnemu razčiščevanju največjih osamosvojitvenih dilem.«

Iz teh dejstev in njihovih ocen lahko potegnemo nauke za današnji čas.

1. Tudi takrat so bile med strankami velike, celo velikanske razlike.
2. Ker je bila osamosvojitev usodno vprašanje prihodnosti Slovenije so stranke decembra 1990 premostile razlike in sklenile sporazum.
3. Tudi zato je plebiscit uspel tako zelo kot je.
4. Kljub sporazumu pa so, normalno, razlike ostajale.
5. Razlike so bili do neke mere celo koristne, ker so kristalizirale rešitve.
6. Vseeno pa je sporazum politično in moralno obvezoval stranke, da so razlike premoščale, ne pa poglabljale.

Vse to imam pred očmi, ko za prihodnjo sredo sklicujem srečanje parlamentarnih strank. Čeprav je bil povod za to zamisel prav sporazum strank iz leta 1990 in dolga tradicija sporazumevanja strank v 30 letih pa srečanje v sredo na Brdu pri Kranju vsaj za enkrat nima tako velikih ambicij, ni pa čisto brez njih.

Srečanje parlamentarnih strank iz koalicije in opozicije ni sklicano zato, ker bi se stranke bolj ali manj o važnih stvareh države strinjale, temveč je sklicano prav zato, ker se večji del ne strinjajo. To je tudi bistvo političnega dialoga.

Poleg tega, da bomo poskušali poiskati nekaj skupnih zamisli za važne državne zadeve, od izhodne strategije iz epidemije, preko strategije za okrevanje in slovenskega vodenja Evropske unije ima srečanje še en važnejši cilj: ustvarjati politično razpoloženje, ki bo bolj vključujoče in manj izključujoče, ki bo bolj strpno in manj sovražno, ki bo nevarno razhajanje političnih duhov umirilo, in ne poglobilo.

Sedanje politično razpoloženje v katerem je več konflikta kot sodelovanja, več izključevanja kot vključevanja, več nezaupanja je z vidika splošnih družbenih in državnih koristi preprosto ni vzdržno. Če bi nadaljevali po tej poti bomo vsi izgubili, zlasti pa naši ljudje, ki jih vodimo.

Do naslednjih volitev je kratek čas, vmes so pa prepomembne odločitve, da bi jih sprejemali v zastrupljenem političnem ambientu.

Nimamo nobenih zagotovil, da bomo uspešni. Vendar pa imamo tudi v luči slavne slovenske tradicije političnega sodelovanja dolžnost, da poskusimo po naših najboljših močeh, v korist države in njenih ljudi in ne v korist ene ali druge stranke.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Obeležitev obletnice sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije.

Obeležitev je bila naslednja v vrsti dosedanjih počastitev 30. obletnice teh prelomnih dogodkov in predsednik republike bo z njimi nadaljeval. Potekala je na razmeram prilagojen način.

Predsednik republike je doslej v Predsedniški palači priredil deset (10) posebnih slovesnosti v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na 30. obletnico:

1. ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic (slavnostni govornik: mag. Igor Omerza, tedanji član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic),
2. Majniške deklaracije 1989 za suvereno državo slovenskega naroda (slavnostni govornik: dr. Dimitrij Rupel, soavtor Majniške deklaracije 1989),
3. posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah (slavnostni govornik: Franci Feltrin, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave, nekdanji podpredsednik kluba Demos in predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa),
4. razglasitve amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije (slavnostna govornika: Miran Potrč, predsednik tedanje skupščine, in Tone Jerovšek, predsednik zakonodajno-pravne komisije tedanje skupščine),
5. Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije (slavnostna govornika: dr. Hubert Požarnik in veleposlanik mag. Matjaž Šinkovec, člana tedanjega predsedstva Demosa),
6. odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (slavnostna govornika: dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije),
7. izvolitve osamosvojitvene vlade Republike Slovenije (slavnostni govornik: Alojz Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade),
8. razglasitve ustavnih amandmajev XCVI, XCVII in XCVIII k ustavi Republike Slovenije (slavnostni govornik: dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora tedanje Skupščine Republike Slovenije),
9. odločitve Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije (slavnostna govornika: prof. dr. Peter Jambrek, sodelavec Komisije za ustavna vprašanja tedanje Skupščine Republike Slovenije, in Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije in član Izvršnega sveta tedanje Skupščine Republike Slovenije, republiški sekretar za ljudsko obrambo),
10. podpisa Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo (slavnostna govornica: dr. Spomenka Hribar, pobudnica Sporazuma)

Predsednik republike je posebej obeležil tudi druge pomembne obletnice. 30-letnico uradnega imena naše države je obeležil skupaj s 340 otroki iz vrtca Litija, ki so na travniku sestavili 24-metrski napis SLOVENIJA. Ob 30. obletnici prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev je državljanke in državljane nagovoril s posebno poslanico. Udeležil se je spominske slovesnosti in maše ob 30. obletnici prve spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu in prireditev ob 30-letnici Manevrske strukture narodne zaščite. Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil je bil slavnostni govornik ob 30. obletnici postroja v Kočevski Reki.