Predsednik Pahor na slavnostni akademiji Zadružne zveze Slovenije: »Postavili ste poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes dopoldan udeležil slavnostne akademije ob 150-letnici zadružništva v Sloveniji in 50. obletnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije.

Predsednik Pahor je bil na prireditvi slavnostni govornik in je Zadružni zvezi Slovenije ob 150-letnici organiziranega zadružništva na Slovenskem in 50. obletnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije vročil Zahvalo predsednika Republike Slovenije za nenadomestljivo vlogo pri razvoju slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije (Velja govorjena beseda!):

Spoštovani gospod predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič,
spoštovani gospod predsednik državnega sveta Alojz Kovšca,
visoki gostje,
gospe in gospodje.

Spoštovani gospod Florjančič, z veseljem sem sprejel vaše povabilo in priložnost, da skupaj praznujemo vaši imenitni obletnici. Prav rad govorim na slovesnostih, ki praznujejo 150. obletnice: zdi se mi, da lahko v ravnanjih in razmišljanjih Slovencev v času druge polovice 19. stoletja najdem navdih in korajžo, ki ju potrebujemo tudi danes.

Govorim o času velikega povezovanja Slovencev. Pomlad narodov je dala moč in zagon za politično zorenje in osvobajanje tudi nam, slovenskemu narodu. Oblikoval se je naš narodni program. Njegovi osrednji zahtevi sta bili Zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine. Šlo je za to, da postanemo sami svoj gospodar, gospodar na svoji zemlji. Da vzamemo svojo usodo v svoje roke in odgovornost zanjo na svoja pleča.

To je bil velik čas. Na taborih, od prvega v Ljutomeru pred nekaj več kot 150 leti, prek vseh, ki so sledili v Žalcu, Šempasu, Sevnici, Vižmarjih in naprej, so stremljenja prvih vizionarjev med ljudmi dobivala plebiscitarno podporo. Slovensko taborsko gibanje je programu Zedinjene Slovenije zagotovilo njegovo legitimnost. Ljudje so se povezovali v združenjih in idejah: nastajala so društva, gasilska in planinska, nastajale so prve zbornice od odvetniške do zdravniške, dobili smo prve slovenske časopise in prve domače posojilnice, iz tistega časa imamo tako sijajno dediščino kot so Narodni domovi od novomeškega in ljubljanskega do celjskega in mariborskega ter tistega v Trstu. Za vse te zamisli in dosežke so pobudniki našli lastna sredstva, prepričani, da je mogoče razvoj Slovencev pospešiti s skrbnim gospodarjenjem in iskrenim sodelovanjem.

Seme upanja in hrepenenja, narodne samobitnosti in celo poznejše državnosti, ki je bilo vrženo na taborih, je vzklilo.

Prepričan sem, da tudi tedaj ljudje niso bili vsi istih misli. Ljudje so imeli – in imamo – različna politična prepričanja in vsak zase svoje sanje. A mislim, da lahko gremo prav v tiste čase po navdih zavedanja, da moramo za velike zgodovinske dosežke stopiti skupaj. V vabilu na Tabor v Ljutomeru leta 1868 je skoraj preroško zapisan pomen sloge: »Samo če bomo iz vseh stanov združeni sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli, da nam bo boljše šlo, nego zdaj.«

Kmetje, ki jih je v zgodovini trdo preizkušala vsaka doba, so se tega zavedali še na posebej stvaren način. Nastanek prvih zadrug je bil rezultat negotovih razmer in nezmotljive kmečke logike: preprosti, večinoma nešolani ljudje so z njim postavili poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti. Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z velikim občudovanjem!

Zdi se, da prihajajo časi novih negotovosti. V tem trenutku ima svet okoli nas več vprašanj kot dobrih odgovorov zanje.

Zdi se mi, da prav med vami lahko najdem potrditev, da so bila zadnja desetletja za vas lažja in lepša tudi zaradi številnih evropskih spodbud za razvoj kmetijstva in podeželja. Tvegam oceno, da je danes pri nas razkorak med podeželskim in mestnim življenjem manjši kot je bil kdajkoli! Zasluge za to, da je življenje na podeželju danes vse bolj privlačno, pripisujem tudi vam. Z vztrajnostjo in neuklonljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do rodne grude, ste za slovensko podeželje in za ljudi, ki tam žive, naredili, kar je bilo treba in mogoče.

Zato lahko z upanjem gledamo v novo dobo.

Dovolite, gospod predsednik, da vas povabim, da se mi pridružite na odru.

Zahvalo predsednika Republike Slovenije prejme Zadružna zveza Slovenije ob 150-letnici organiziranega zadružništva na Slovenskem in 50. obletnici ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije za nenadomestljivo vlogo pri razvoju slovenskega podeželja in za skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo.

Iskrene čestitke.


Foto: Nebojša Tejić/STA


Foto: Nebojša Tejić/STA