SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan z dijaki o nastajanju samostojne slovenske države

Ljubljana, 11. 5. 2016 | sporočila za javnost



Po tem, ko je Predsednik Republike gostil pogovore z Ivanom Omanom, članom prvega demokratično izvoljenega predsedstva Republike Slovenije (na šoli Grm Novo mesto- center biotehnike in turizma), dr. Dimitrijem Ruplom, prvim zunanjim ministrom samostojne Slovenije (na Gimnaziji Brežice), Jožefom Školčem, zadnjim predsednikom Zveze socialistične mladine Slovenije v času osamosvajanja in poznejšim predsednikom državnega zbora Republike Slovenije (na Srednji šoli Črnomelj), in Lojzetom Peterletom, prvim predsednikom Vlade Republike Slovenije (na Prvi gimnaziji Maribor), je danes na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku vodil pogovor z Milanom Kučanom, prvim predsednika Republike Slovenije. Tako predsednik Pahor v letu, ko praznujemo petindvajsetletnico samostojnosti Slovenije, nadaljuje niz pogovorov z naslovom "Nastajanje samostojne slovenske države", za naslednjega gosta pa je povabil Janeza Janšo, prvega obrambnega ministra Republike Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes obiskal Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik, kjer se je skupaj z Milanom Kučanom, prvim predsednikom Republike Slovenije, z dijaki pogovarjal na temo "Nastajanje samostojne slovenske države".

Več kot osemsto dijakinj in dijakov je pričakalo visoka gosta, ki sta jih pred začetkom pogovora pozdravila, oni pa so zanju pripravili kratek glasbeni uvod. V pogovoru, ki je sledil, je sodelovalo okoli 200 dijakinj in dijakov četrtih letnikov šole. Navzoče je pozdravil Žan Potočnik, dijak četrtega letnika smeri ekonomski tehnik in podpredsednik dijaške skupnosti GSŠRM Kamnik, ki se je zahvalil govornikoma, "da bosta na poseben, nevsakdanji, svečan in slavnosten način prav na njihovi šoli skupaj z dijaki obeležila 25 let samostojne Slovenije."

Pogovor z naslovom »Nastajanje samostojne slovenske države« je pričel predsednik republike Borut Pahor in mladim zaželel, da bi na prihodnost gledali z upanji in ne le skrbmi. Dijake je povabil, da v pogovoru sodelujejo z vprašanji za prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, »ki je bil v času osamosvajanja prvi predsednik, izvoljen na demokratičnih volitvah, bil je šef nastajajoče države, bil je zraven pri politični pomladi, bil poleg pri nastajanju slovenske države, bil dvakrat izvoljen za predsednika republike in je sodeloval pri mednarodnem uveljavljanju položaja republike Slovenije«. Besedo je povzel nekdanji predsednik gospod Milan Kučan, ki je povedal, da je bil čas osamosvajanja najsvetlejše in najsrečnejše obdobje, ker smo se takrat odločili za svojo državo in jo po mirni poti uresničili.

V nadaljevanju pogovora so sledila vprašanja dijakov, ki jih je zanimalo, kako sta se predsednika počutila ob razglasitvi samostojnosti, kaj se je zgodilo z enotnostjo, da je je danes manj kot smo je imeli leta 1990, kakšna je današnja Slovenija v primerjavi s tisto iz časa osamosvajanja, kakšna so bila tedaj pričakovanja in koliko so po njunem mnenju uresničena, pa tudi o tem, ali menita, da so v našem ustavnem redu pristojnosti predsednika republike primerno urejene in koliko je naša država varna.

Predsednik Pahor je povedal, da je bila umetnost in posebnost tedanjega časa prav v tem, da je politika znala vzdrževati sodelovanje  ne zaradi, temveč kljub razlikam, in da razlike nikoli niso bile tolikšne, da bi razdrle dogovor o plebiscitu in enotnosti v osamosvojitveni vojni. Predsednik Kučan je povedal, da je bilo »splošno razpoloženje namenjeno samostojnosti in v politiki je obstajala enotnost glede tega skupnega cilja. Enotnost se je dosegala skozi razpravo o zakonu o plebiscitu in takrat se je pokazala tako velika enotnost naroda in vse politike, kot je potem nismo več dosegli.«

Predsednik Pahor je ob vprašanjih dijakov med drugim ocenil, da najbrž niso bile izsanjane vse sanje, a da ni razloga da bi 25 let kasneje odločitev o samostojnosti označili za neuspešno. »25 let kasneje niso izpolnjene vse sanje, ki so jih sanjale takratne generacije, vendar pa je Slovenija neodvisna država, je članica EU, članica Zveze Nato, je v evroobmočju, je v schengenskem območju, nima odprtih vprašanj s sosednjimi državami, ima zgledne odnose s celim svetom«, je dejal predsednik Pahor in poudaril, da moramo s to dediščino naprej  - nadaljevati s svojimi sanjami, biti pogumni, vztrajati in bomo uspešno prebrodili izzive, ki jih imamo pred očmi danes. "Slovenci imamo eno državo in imamo tudi eno domovino, dveh ne moremo imeti," je dejal. "Tukaj smo doma, moramo sodelovati, se spoštovati, spodbujati ravnanje slehernega posameznika, saj smo vsi soodgovorni, da vzpostavimo Slovenijo kot eno državo in eno domovino.«

Predsednik Pahor in prvi predsednik RS Kučan z dijaki o nastajanju samostojne slovenske države
Foto: STA/Danijel Novakovič

Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je poudaril pomen državnih praznikov, ki so naši skupni prazniki, prazniki vseh, in ob tem izrazil misel o domoljubju, ki je »dvostranski odnos. Ni samo odnos človeka do domovine, temveč tudi odnos države in domovine do človeka.« Dodal je,  da se je njegov stavek "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan", nanašal na "veselje in radost, da smo celemu svetu povedali, da je majhen slovenski narod stopil neobremenjeno s svojimi sanjami v ta veliki svet narodov."

Ob zaključku pogovora se je predsednik republike Borut Pahor ravnatelju GSSŠRM Kamnik mag. Šemsu Mujanoviču, in dijakom zahvalil za gostoljubje in jim v dar izročil svileno slovensko zastavo, posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletnice samostojnosti naše države kot znak hvaležnosti, simbol povezovanja in navdiha, da delamo drug za drugega. Izrazil je zadovoljstvo nad današnjim pogovorom, ki spodbuja razmišljanje o naši skupni prihodnosti.

Žan je zaključil z zahvalo obema predsednikoma, da sta z dijaki delila spomine na prelomni čas pred petindvajsetimi leti, ko njih še ni bilo, in z mislijo, "da zdaj bolje razumemo, kako pomembne in pogumne odločitve so ustvarile državo, v kateri živimo."