Predsednik Pahor se je udeležil 52. slavnostne podelitve nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes zvečer v Poletnem gledališču Studenec udeležil 52. slavnostne podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

Predsednik republike je bil na prireditvi slavnostni govornik.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

Spoštovane gospe in gospodje,

globalna pandemija Covida-19 je cel svet postavila pred težko nalogo, da hkrati zaščiti zdravje ljudi in ohranja vzdržno javno življenje, vključujoč gospodarsko. Pandemija je čez noč prinesla vrsto novih tveganj, ki so spričo negotovosti glede trajanja krize močno zamajale splošno zaupanje.

Za razliko od finančne krize pred desetimi leti današnji ne botruje strukturna slabost v svetovni ekonomiji, pač pa višja sila. Če je bilo v finančni krizi pred desetimi leti mogoče sklepati glede njenega razvoja in razpleta spričo bolj ali manj znanih težav v finančni industriji, je v pandemiji njen razvoj in razplet zelo negotov in nepredvidljiv.

Kljub temu skupaj ocenjujemo, da se je Slovenija v teh izjemnih okoliščinah primerno in uspešno odzvala s potrebnim obsežnim ukrepanjem fiskalne politike.

Zaradi teh okoliščin in pričakovanega znatnega padca BDP-ja v celotni Evropski uniji je v veljavi splošna odstopna klavzula v skladu s Paktom za stabilnost in rast, ki omogoča začasno odstopanje od fiskalnih pravil in izvajanju obsežnih ukrepov za odziv na pandemijo.

Tako za naše kot evropsko gospodarsko okrevanje po epidemiji je nenadomestljivega pomena julijski dogovor Evropskega sveta o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1.074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Šlo je za robusten odgovor na krizo, brez primere v zgodovini po obsegu in strukturi finančnega svežnja.

Oboje, nacionalno in evropsko ukrepanje nekako stabilizira razburkane pogoje poslovanja v teh izjemnih okoliščinah. Da so res izjemne, pričata dve dejstvi. Prvič, da prihaja do obsežnega tiskanja denarja v pogojih bistveno znižane produktivnosti. In drugič, da prihaja do obsežnejšega in neposrednega poseganja države v ekonomsko dejavnost in celo lastništvo. To kratkoročno zmanjšuje negotovost, dolgoročno pa sproža številna vprašanja, od nevarnosti inflacije do problema prezadolženosti in obvladljivosti javnega dolga.

Kljub temu ocenjujem, da je Slovenija v danih razmerah dobro in hitro ukrepala ter pomembno omejila krčevitost in surovost dogajanj na trgu delovne sile, vključujoč vse avtomatske stabilizatorje. S tem je v veliki meri pomagala tudi dogajanju na trgu kapitala, čeprav v trendu lahko opazimo zaskrbljujoče upadanje investicij in domače potrošnje.

Ko govorimo o pomoči oz. finančnem interveniranju v različnih oblikah, pravzaprav govorimo o solidarnosti. Ta solidarnost v teh razmerah terja še večjo odgovornost, nenazadnje za odločitve, za kakšne naložbe bodo namenjena finančna sredstva in kakšne rezultate lahko od njih pričakujemo.

Čeprav je Slovenija v času finančne krize in po njej ukrepala zelo solidarnostno, so se med drugim socialne razlike med nami povečale, ne znižale. To nas dodatno opominja, da mora Slovenija kot socialna država biti toliko bolj odgovorna v teh izjemnih okoliščinah pandemije, da se razmere družbene neenakosti ne bi dodatno poslabšale ali celo zaostrile. Socialna stabilnost je vedno bila in vedno bo za Slovenijo eden od pomembnih stebrov stabilnosti nacionalne ekonomije.

V pravkar objavljenem poročilu Fundacije Billa in Melinde Gates je na primer ugotovljeno, da je pandemija le v pol leta globalni razvoj na številnih področjih porinila nazaj za več kot 20 let. To poročilo izpostavlja zlasti področje boja proti revščini, zmanjševanje neenakosti in boja proti boleznim.

Če bo svetu uspelo v približno 18 naslednjih mesecih uspešno izdelati in razdeliti cepivo, bi se stvari lahko približno vrnile v stanje pred pandemijo v enem ali dveh letih, je ocenil prvi mož fundacije Mark Suzman. To praktično pomeni, da lahko v dobrem scenariju predvidevamo normalizacijo gospodarskega in javnega življenja ne prej kot leta 2023.

Seveda pa je stabilna ekonomija samo globalno konkurenčna ekonomija. V tem smislu je vprašanje naše konkurenčnosti še zlasti odločilnega pomena za okrevanje v krizi in po njej. Zmotno je misliti, da je zaradi višje sile zaustavljen čas in da se bo po krizi stanje v domačem in svetovnem gospodarstvu vrnilo na izhodiščno točko pred krizo. To je velika zmota, to se ne bo zgodilo.

Kako konkurenčne bodo nacionalne ekonomije izšle po krizi, bo odvisno od zagotavljanja splošnih pogojev za zagotavljanje njihove konkurenčnosti v času krize. To je zdaj najpomembnejše vprašanje. To dolžno spoznanje velja tako za poslovne subjekte kot za državo. V bistvu se je prestrukturiranje že začelo. Kdor bo zaostajal, država s strukturnimi ukrepi onkraj ozkega targetiranja blažitve pandemije in poslovni subjekti, vsi bomo zamudili čas za nujne prilagoditve in potrebne spremembe, ki bodo zavarovale naše ustavne in ekonomske vrednote med krizo in po njej.

V tem smislu je bila in bo vedno pomembna bonitetna ocena naše države. Ker samo približno lahko ugibamo, kdaj bi lahko bili priče normalizaciji gospodarskega in javnega življenja, se moramo zavedati, da bomo morali v prihodnosti domače javne finance sanirati skladno z Maastrichtskimi kriteriji, ki so predpogoj za članstvo v Evropski monetarni uniji. Vsi tisti, ki govorijo, da je Slovenija v skupini držav, ki nima visokega javnega dolga, pozabljajo, da igra v mednarodni financah pri presoji kreditne sposobnosti velikost in pomen posamezne ekonomije. To Slovenijo kot relativno majhno državo uvršča med bolj ranljive v EU in svetu.

Pri težavah velikih dolžnikov rešitve in modifikacije veljavnih zavez običajno iščejo njihovi upniki. Majhne države pa so prepuščene same sebi, morebitni pomoči Mednarodnega denarnega sklada ali zmožnostim lastnih davkoplačevalcev. Soglašam z opozorilom GZS, da prinaša ustavljanje gospodarske aktivnosti za vse nas največjo škodo. Pri uporabi evropskega denarja moramo temeljito premisliti v kateri smeri bi lahko dal največje učinke, kako bo v največji meri generiral gospodarsko rast.

Brez nje si ne moremo misliti vzdržnega odplačevanja najetih kreditov in ne povečevanja davčnih prihodkov z različno dodatno obremenitvijo, ki bi zmanjševala našo konkurenčnost na globalnem trgu. Tudi ta kriza je dodatna priložnost za osredotočenje na t. i. trajnostne naložbe oziroma naložbe v paradigmi trajnostnega razvoja.

Spoštovane gospe in gospodje,

na koncu ponavljam oceno, da se je gospodarstvo po finančni krizi bolje in uspešneje prestrukturiralo kot sektor države. Odlašanje s potrebnimi reformami bi na srednji rok lahko bremenilo konkurenčnost gospodarstva, to pa bi imelo povratni učinek na poslabševanje splošnih gospodarskih, socialnih in tudi političnih razmer.

V tem smislu se zahvaljujem slovenskemu gospodarstvu za dokaz, da smo sposobni tekmovati in zmagovati v pogojih globalne konkurence. Želim si, da bi enako moč za strukturne spremembe našla tudi država. Naj bodo rezultati prejemnikov letošnjih nagrad dodatna spodbuda in navdih vsem nam.