Viktor Blažič

Red za zasluge
za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora

Predsednik republike je pred dnevom reformacije, 30. oktobra 2013, v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Viktorju Blažiču.


Foto: Stanko Gruden/STA

Utemeljitev:

Viktor Blažič je svojo novinarsko, uredniško in publicistično pot začel kot šestnajstletnik, ko je začel sodelovati v oddelku za propagando novomeškega odbora OF pri izdajanju Radijskega vestnika. Po vojni je pisal reportaže z delovnih akcij za Mladino, med šolanjem v Ljubljani pa skupaj s kasneje uveljavljenimi slovenskimi književniki izdal nekaj številk literarnega glasila Mi mladi. Kasneje je začel pisati kritične članke za revijo Perspektive, takratno svobodomiselno središče, in kmalu postal član uredništva. Po ukinitvi revije, ob kateri Blažiču med hišno preiskavo zaplenijo nekaj knjig in rokopisov, je objavljal v Problemih, v reviji Kaplje, v Prostoru in času ter v tržaškem Zalivu pod psevdonimom Prelog Zorko.

Maja 1976 je bil Viktor Blažič zaradi članka Ustvarjanje je svoboda, objavljenem v tržaškem Zalivu, ter zaradi dveh neobjavljenih člankov aretiran. Obtožen je bil sovražne propagande, za zapahi je odsedel enajst mesecev. Sodba Blažiču ni dala odgovora, zakaj je bil v resnici zaprt. Vedel pa je, da je sodeloval z Edvardom Kocbekom, preden je ta v intervjuju v Zalivu glasno spregovoril o povojnem poboju domobrancev v Kočevskem Rogu. Blažič mu je dal nekaj sugestij in Kocbek jih je upošteval. Po prestani kazni je Blažič poldrugo leto zaman pisal prošnje za zaposlitev.

Vendar Viktor Blažič ni obmolknil. Ostal je zvest sebi in najvišjim vrednotam novinarskega poklica: pogumen, vztrajen, profesionalen ter predan svobodoljubju. Politične in družboslovne članke ter eseje je objavljal v Reviji 2000, Celovškem Zvonu, Tretjem dnevu in Novi reviji. Objavil je tudi esej Vodniki ali varuhi, zaradi katerega, čeprav neobjavljenega, je bil pred leti že obsojen. Kritičen je bil tudi v svojih predavanjih na teoloških tečajih o krizi slovenske moralne zavesti. Svoja prizadevanja za svobodno prihodnost slovenske družbe uveljavlja tudi v Odboru za varstvo človekovih pravic, na strankarskem prizorišču in v prizadevanjih za plebiscit za samostojno slovensko državo.

Tudi po letu 1990 Blažič nadaljuje s svojo publicistično dejavnostjo. Leta 1994 je prejel Jurčičevo nagrado, leta 2012 pa častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.