Predsednik republike Borut Pahor na odprtju sodnega leta 2022
Ljubljana, 2. 3. 2022 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil odprtja sodnega leta 2022. Predsednik republike je imel na dogodku govor.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Besedilo govora predsednika republike najdete v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!
Spoštovani predsednik vrhovnega sodišča,
spoštovane sodnice in sodniki,
cenjene gospe in gospodje,
počaščen sem sprejel vabilo predsednika Vrhovnega sodišča, da spregovorim na slovesnosti ob pričetku sodnega leta. Tu nisem prvikrat, morda pa lahko ocenim, da čas še nikdar ni bil tako zahteven, kot tokrat.
V Evropi se ruši mednarodni red, utemeljen na mednarodnem pravu, še posebej na Ustanovni listini OZN, Helsinški in Pariški listini ter drugih temeljnih mednarodno pravnih dokumentih našega časa.
Bistvo sedanjega, našega mednarodnopravnega reda je, če se poenostavljeno izrazim, spoštovanje suverenosti držav, prepoved uporabe oborožene sile v mednarodnih odnosih, še zlasti prepoved zločina agresije in obveza mirnega reševanja sporov med državami.
Ta mednarodni red, lahko bi mu rekli tudi vladavina mednarodnega prava, a našem kontinentu in v svetu, je te dni izpostavljen izjemnemu tveganju in preizkusu.
Upam, da bomo vladavino prava v mednarodni skupnosti ohranili in okrepili.
Njeno nasprotje bi bila vladavina moči, nasilja, samovolje in osvajalnih vojn.
To bi izničilo vse, kar smo uveljavili po 2. svetovni vojni in še zlasti po padcu berlinskega zidu: padel bi mednarodni red, temelječ na mednarodnem pravu in spoštovanju temeljnih človekovih pravic.
Krizni položaj, ki je nastal po nenadni ruski vojaški agresiji na Ukrajino, obremenjuje in zaposluje vse, saj v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni nima primere.
Bile so že intervencije z oboroženo silo, bili so napadi na države z različnimi, praviloma neprepričljivimi utemeljitvami.
Toda tako odkritega napada ene države zoper drugo zato, da bi si jo podredila, pa v našem času ni bilo.
Danes, pred prihodom sem, sem imel pogovor z ukrajinskim veleposlanikom. Dejal sem mu, da ima Ukrajina vso moralno prednost pred agresorsko Rusko federacijo, in da si želim, da bi s pogumom in ob naši pomoči in razumevanju, tudi za humanitarne stiske ljudi, na koncu zmagalo pravo in prav. Da bi zmagal mir. Izrazil sem upanje, da se bo prej ali slej, upajmo čimprej, našla pot za mirno reševanje nastalega položaja.
Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje,
vašemu vabilu sem se v tem izjemnem času rad odzval prav zato, ker pripisujem sodstvu, sodni veji oblasti in vladavini prava zelo velik pomen, in spoštovane sodnice in sodniki, tudi zaradi priznanja vašemu izjemno pomembnemu in nenadomestljivemu delu. Ob tem mi, prosim, dovolite nekaj kratkih misli.
Najprej, težko si je zamisliti uspešno državo zadovoljnih ljudi, v kateri ljudje ne bi zaupali pravu, kjer ne bi verjeli, da pravo varuje naše življenje in delo ter da nad spoštovanjem in uporabo prava bdijo pravična, s pravnim znanjem in človeško modrostjo opremljena neodvisna in nepristranska sodišča.
Zaupanje ljudi v vladavino prava, zaupanje v to, da sodišča, torej vi, spoštovane sodnice in sodniki, ljudem zagotavljajo pravno varstvo in pravičnost, je temeljni pogoj za uspešnost družbe.
To je pogoj za sproščeno pobudo na področju gospodarstva in vseh drugih dejavnosti ljudi, za njihovo svobodno ustvarjanje.
Vladavina prava, njen bistven del pa je prav strokovno, nepristransko, neodvisno delovanje pravosodja, je temeljni pogoj za svobodno življenje in izražanje ljudi, za uspešnost družbe in države.
Zaupanje v sodstvo in pravno državo je temelj pravičnosti. Nezaupanje vanj pa je skrajno tvegano.
Potemtakem ste vi, sodnice in sodniki, varuhi in usmerjevalci vladavine prava. Opravljate izjemno, enkratno, nenadomestljivo delo, ki mu tudi ob tej priložnosti izražam spoštovanje.
Gospod predsednik, z zanimanjem sem prebral gradiva in podatke o vašem delu, ki so mi bili posredovani. Zgovorni so in vam za opravljeno delo izražam priznanje, še posebej ker ste ga opravili v času epidemije, ko je bilo vse skupaj še veliko teže.
Neodvisnost, nepristranskost in strokovnost sodstva so edina pot do zaupanja javnosti v pravno državo.
Spoštovani gospod predsednik,
odločno in popolnoma se strinjam z vašo ugotovitvijo in usmeritvijo, da si zaupanje javnosti more in mora sodstvo zagotoviti predvsem samo s svojim strokovnim, neodvisnim in nepristranskim odločanjem.
Vedno sem bil in ostajam in bom zadržan do pavšalnih ocen dela našega pravosodja, nisem niti zanje poklican. Nisem med tistimi, ki si lastijo pravico, da ocenjujejo konkretne sodne odločitve.
Sem pa kritičen, tako kot je lahko sleherni državljan, do primerov neizvrševanja sodnih odločb, še posebej odločb ustavnega in vrhovnega sodišča.
Zato, tako kot pozivam k neodvisnosti, nepristranskosti in strokovnosti dela sodišč, pozivam tudi k izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, k spoštovanju sodnih odločb s strani državljank in državljanov in še posebej s strani organov drugih dveh vej oblasti.
V tem smislu je naloga vseh nas, da varujemo neodvisnost in nepristranskost sodstva in s tem tudi njegov ugled in zaupanje v javnosti.
Ločenost treh neodvisnih vej oblasti pri izvrševanju njihovega poslanstva in urejanja konkretnih zadev iz njihove pristojnosti so temelj pravne države.
Prav tako kot sistem zavor in ravnotežij, kakršen je uveljavljen v demokratičnih družbah in ki med vejami oblasti vzpostavlja medsebojni nadzor in odvisnost.
O tem smo, spoštovani predsednik, na vaš predlog, spregovorili tudi na posvetu pri meni, na posvetu najvišjih predstavnikov treh vej oblasti v predsedniški palači koncem leta 2020.
Zdi se mi pomembno ponovno poudariti našo takratno skupno ugotovitev, da ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti, temveč tudi sodelovanje in dialog. Ta pa mora biti spoštljiv, zadržan, strokovno utemeljen in konstruktiven.
Pri nas je načelo neodvisnosti treh vej oblasti in ravnotežij in zavor v odnosu med njimi star približno toliko, kot je stara naša mlada, samostojna neodvisna država Republika Slovenija.
Potreben je čas in utrjevanje, lahko bi rekel dozorevanje vladavine prava.
V državah, ki so danes zgled vladavine prava, je to dozorevanje trajalo več desetletij, tudi stoletij - pa tudi tam ne gre povsem brez problemov in predvsem ne brez kritik delovanja pravosodja.
Spoštovani gospod predsednik, vsi navzoči,
ob začetku sodnega leta 2022 vam želim veliko uspehov pri pomembnem delu in poslanstvu, ki ga opravljate.
Ljudje kot družbena bitja želimo živeti v pravični družbi, v kateri vlada pravo in ne zloraba, pravica in ne krivica, mir in sožitje, ne pa nasilje.
Živimo v času, ko se na meddržavnih ravneh odpirajo vprašanja, ki se rešujejo raje z orožjem in mimo mednarodnega prava.
Zato je pomembno pravno urejanje na vseh ravneh.
Vloga sodišč in nujnost njihovega učinkovitega, na pravnih podlagah utemeljenega razreševanja vseh spornih razmerij je odločilnega pomena.
Vi, spoštovane sodnice in sodniki, ste varuhi pravične družbe, zakonitosti in ustavnosti.
Samo to naj vas vodi pri vašem neodvisnem, nepristranskem in strokovno zelo zahtevnem delu. To od vas pričakujejo naši ljudje.
Prepričan sem, da gredo vaši napori v to smer, in želim vam, da bi imeli ob opravljanju vašega dela zadoščenje, da izpolnjujete to pomembno poslanstvo.