1. Urejeni in prijateljski odnosi z vsemi sosednjimi državami.
2. Aktiven in vpliven položaj Slovenije v jedrnem, najbolj povezanem delu Evropske unije in naša prizadevanja za renesanso EU in njeno okrepljeno vlogo v globalnem svetu.
3. Krepitev vloge in prepoznavnosti Slovenije kot del zahodnega sveta v političnem in vojaškem smislu. Cilj zunanje in varnostne politike je krepitev naše varnosti.
4. Vzpostavitev ali krepitev dobrih, celo prijateljskih odnosov s čim več državami na svetu, pri čemer je za nas pomemben dober odnos z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta.
5. Krepitev vloge Slovenije v zagotavljanju miru, stabilnosti in evroatlantskih integracij Zahodnega Balkana.
II.
(Značaj Slovenije v svetovni politiki)
27 let od njenega nastanka in 26 let od njenega diplomatskega priznanja si more Slovenija z vsemi svojimi ravnanji prizadevati za utrjevanje njenega značaja, identitete, podobe v svetovni politiki.
Slovenija naj velja v svetovni politiki za državo, ki je:
- del razvitega zahodnega sveta,
- članica EU in NATO,
- v najbolj povezanem delu EU,
- ima v svetu ugled, veliko prijateljev, nobenega sovražnika,
- je varna država,
- pomembna za mir in stabilnost njene južne regije, Zahodnega Balkana.
Skratka, ugledna zahodnoevropska država, ki je dobro sprejeta v vseh delih sveta, znana po njenem prizadevanju za mirno reševanje sporov, dialogu in spravi.
V našem nacionalnem interesu je, da imamo urejene dobrososedske in prijateljske odnose s sosednimi državami. To krepi našo vsestransko varnost. To nam hkrati omogoča, da se poljubno veliko osredotočimo na domače gospodarske, socialne in druge naloge, reforme in podobno, ki nam zagotavljajo vsestranski razvoj.
Neurejeni odnosi nam jemljejo čas, energijo in osredotočanje na ta vprašanja. Zato je njihova ureditev elementarnega pomena.
(odnosi s Hrvaško)
Izstopa vprašanje odnosov s Hrvaško. Ne gre za to, da bi imeli Hrvati in Slovenci tradicionalno zapletene odnose. Prav nasprotno, predstavljamo redek primer dveh sosednjih narodov, ki se nista nikoli vojaško spopadli.
Problem izhaja iz razpada skupne bivše države in cele vrste vprašanj, ki zahtevajo svežo rešitev, med njimi zlasti določitev meje, nenazadnje tudi tiste na morju, ki je nikoli ni bilo.
(meja je določena)
Državi sta zato po mirni poti sklenili arbitražni sporazum. Arbitražni sporazum je bil srednja pot med interesi in pričakovanji obeh držav. Hrvaški je zagotovil članstvo v Evropski uniji, Sloveniji pa Hrvaško spoštovanje odločitve arbitražnega tribunala v zvezi z mejo na kopnem in na morju.
Zato ima Slovenija vso pravno, politično in moralno pravico pričakovati, da bo tudi Hrvaška izpolnila njen del obveznosti iz te mednarodne pogodbe.
Spoštovanje te pogodbe bo izjemnega pomena za okrepitev medsebojnega zaupanja in spoštovanja, hkrati pa neverjeten vzgib in inspiracija za mirno reševanje sporov v južni soseščini.
(pomen mirne in skorajšnje sporazumne uveljavitve meje)
Čimprejšnja dokončna sporazumna uveljavitev z arbitražo določene meje bi obema državama omogočila bistveno okrepitev varnosti, medsebojnega vsestranskega sodelovanja in koristnega zavezništva v skupnih prizadevanjih za mir in stabilnost v južni regiji.
(Slovenija pričakuje sporočilo iz Zagreba, uradno ali neuradno, da se tudi ona čuti zavezano odločbi sodišča o meji)
Zato se močno zavzemam za politiko aktivnega dialoga z uradnim Zagrebom. Ponovno izjavljam, da bi bilo za izboljšanje političnega vzdušja med državam ter mirno uveljavitev meje koristno, če bi sosednja država on the record ali off the record, uradno ali neuradno, čim prej sporočila, da je tudi zanjo odločba arbitražnega sodišča zavezujoča in da se želi pogovarjati o načinu sporazumne uveljavitve.
Tako sporočilo iz Zagreba on the record ali off the record, uradno ali neuradno, bi zelo razbremenilo pritisk, ki se je ustvaril zlasti po izteku 6-mesečnega roka za pripravo obeh držav na uveljavitev meje. To sporočilo mora biti iz verodostojnega vira v Zagrebu hkrati poslano v Ljubljano in Bruselj.
Razumem, da sta za to pristojni obe vladi, osebno pa si bom z dobrim in prijateljskim odnosom s predsednico sosednje Hrvaške prizadeval, da bi povečan pritisk in zaostrovanje politične retorike v zvezi z mejo med državama, čim manj obremenilo siceršnji odnos med narodoma in državama.
(koristna vključitev Evropske komisije v postopek sporazumne uveljavitve meje)
Menim, da bi bilo za obe državi koristno, vsekakor pa to lahko rečem za Slovenijo, če bi se v napor za uveljavitev meje aktivneje vključila Evropske komisija, ki je deloma tudi botrovala arbitražnemu sporazumu.
V bistvu je beseda botrovati dobro izbrana. Ob podpisu arbitražnega sporazuma 4. novembra 2009 v Stockohlmu je med nama s predsednico vlade Kosorjevo sedel predsednik švedske vlade Fredrik Reinfeldt kot države predsedujoče Evropski uniji.
(uradni obisk v Bruslju v začetku prihodnjega tedna)
Vprašanje uveljavitve meje med Slovenijo in Hrvaško vidim torej rešljivo s potrpežljivim dialogom, z čimprejšnjim sporočilom iz Zagreba, da določeno mejo sprejema, z sporazumevanjem obeh vlad o dokončni delimitaciji in ob aktivnejši vlogi Evropske komisije pri vsem tem.
To bo moje glavno sporočilo ob obisku Bruslja, ki ga bom uradno obiskal v začetku prihodnjega tedna. V ponedeljek se bom najprej srečal z visokimi predstavniki Evropske komisije, v torek pa še z generalnim sekretarjem Zveze NATO.
IV.
(pomen uspešnega razvoja Evropske unije za Slovenijo)
Slovenija je pro-evropska država. Aktivno se priključuje vsem pobudam za kratkoročno, praktično in pragmatično ter dolgoročno strateško okrevanje oziroma renesanso Evropske unije.
Slovenija ocenjuje, da svoje razvojne in varnostne interese lažje uveljavi z uspešnim razvojem Evropske unije, kot brez njega. Kljub znatnim problemom, s katerimi se sooča EU, osebno ocenjujem, da ji ne grozi skorajšnji razpad, zelo verjetno pa je, da bo prišlo do notranje večje strukturiranosti držav, ki so bolj ali manj povezane.
(Slovenija v jedrni skupini EU)
Menim, da je v nacionalnem interesu Slovenije, da je v koaliciji, v regiji oziroma v povezavi držav, ki so najbolj medsebojno povezane in na tej skupni moči omogočajo najbolj vitalen razvoj vsaki posamezni državi in vsem skupaj v povezavi.
Glede teh pozicioniranj je zaenkrat v Sloveniji malo politične razprave. To vprašanje, ki bo postajalo vse bolj aktualno, bo sčasoma dobilo tudi notranjepolitične odmeve. Najbolj zanimiva se bo zdela razprava, ali naj Slovenija sledi, se prilagaja in aktivno sooblikuje pobudo, ki ji bosta dajali glavni ton Nemčija in Francija, ali naj se bolj osredotoči na sodelovanje z Višegrajsko skupino držav.
Moje mnenje poznate in ostaja nespremenjeno. Še enkrat pa naj za potrebe te razprave poudarim, da glede našega mesta oziroma pozicioniranja znotraj EU, ni bistvena zgolj politični interes države, kje želi biti, temveč tudi njene kvalificiranost, da je tam sposobna biti.
V.
(Slovenija ni na sredi med Washingtonom in Moskvo, temveč je del zahodnega sveta, ki ima z Moskvo dobre odnose)
Slovenija je pred 15 leti po svoji suvereni volji postala članica Evropske unije in Zveze NATO. To pomeni, da se je odločila prevzeti prednosti in slabosti aktivnega članstva.
Razvoj EU in NATO je bil in ostaja za Slovenijo strateškega pomena. V tej družini držav zmoremo tudi v prihodnosti lažje snovati in uveljavljati naše nacionalne interese, skupaj z zavezniki pa naše skupne v globalnem svetu.
Slovenija ima zaradi vrste okoliščin dobre odnose z Rusko federacijo in Republiko Kitajsko. Menim, da smo zlasti v odnosih z Rusko federacijo ohranili in okrepili dobre odnose tudi v času sankcij zato, ker smo to politiko dobrih odnosov ohranjali znotraj politike EU in NATO. Države zaveznice so vselej razumele, da naši dobri odnosi ne spodkopavajo skupne politike do Ruske federacije in da naš dialog z Moskvo koristi tudi EU in NATO ter državam članicam, ki se čutijo varnostno ogrožene s strani Ruske federacije.
Slovenija želi v multipolarnem svetu ohranjati odnose z vsemi njegovimi protagonisti, zlasti stalnimi članicami Varnostnega sveta, še zlasti z ZDA, Rusijo in Kitajsko. Zdi se, da bo v tem trikotniku v bližnji in srednjeročni prihodnosti odločenih večina najpomembnejših problemov in priložnosti sodobnega sveta.
Tudi zavoljo tega si Slovenija iskreno prizadeva za krepkejšo Evropsko unijo v svetovni politiki. Naša ocena je, da bi lahko samo močna in povezana Evropska unija imela in uveljavljala status svetovne igralke v mednarodni skupnosti. To bi ponderiralo tudi moč in vpliv Slovenije v svetovni politiki.
VI.
(Slovenija lahko okrepi svoj ugled z uspešno in aktivno vlogo pri zagotavljanju miru, stabilnosti in evroatlantske politike Zahodnega Balkana)
Glede tega naj za potrebe današnje predstavitve omenim zgolj pobudo Brdo-Brijuni. Vesel sem, da po nedavnem srečanju vodij kabinetov predsednic in predsednikov držav v tej pobudi, vsi z velikimi upanji gledamo na sodelovanje v tem projektu.
Slovenija in Hrvaška kot predsedujoči v tej pobudi, si bosta prizadevali za reševanje dvostranskih in večstranskih vprašanj, ki obremenjujejo države v tej pobudi in skupno željo za podporo projektu širitve Evropske unije in Zveze NATO v ta del Evrope.
Prvo srečanje pripravljamo konec aprila letos, ne po naključju, v Makedoniji. Seveda pa je moč in ugled te pobude zelo tesno povezana s sposobnostjo Slovenije in Hrvaške kot predsedujočih držav, da najprej sami, z vzorom rešita po mirni poti vprašanje meje med državama.