Predsednik republike Borut Pahor na svečanosti ob dnevu pravosodja

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije udeležil svečanosti ob dnevu pravosodja, kjer je zbrane tudi nagovoril. Četrti november se praznuje kot dan pravosodja v spomin na ta dan leta 1918, ko je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja, ki je slovenščino določila kot uradni jezik sodišč. Na svečanosti so bile podeljene medalje za življenjsko delo in izjemne dosežke 16-im sodnikom, pravobranilcem, tožilcem in drugim pravosodnim delavcem.


Foto: Nebojša Tejić/STA

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na svečanosti ob dnevu pravosodja
Ljubljana, 4. november 2013

Predsednik Vrhovnega sodišča,
minister,
generalni državni tožilec,
generalni državni pravobranilec,
nagrajenci,
dragi gostje, dame in gospodje.

Ob današnjem vašem in na nek način našem skupnem prazniku bi rad spregovoril o dveh zadevah. Na prvi pogled ju je komaj mogoče povezati med seboj. Ampak samo na prvi pogled.

Gre za dve temeljni spoznanji, ki jih je na čeri naših šibkih demokratičnih institucij naplavila huda globalna kriza.

Prvo spoznanje je, da je kriza, ki jo je povzročila podivjana panoga finančne industrije, samo njen povod, ne pa razlog. Njen značaj je tako vseobsežen, da za njeno rešitev še zdaleč ne zadostujejo samo ekonomska ukrepanja. Danes je jasno, da je v enaki meri pomembno tudi delovanje pravne države. Konec leta 2008 in zlasti 2009 se je sprva zdelo, da gre za sicer močno, a kratko običajno ciklično krizo svetovno tržne ekonomije. Danes se izkazuje, da gre za porušena ravnovesja med tistim, kar naj bi bilo dobro in onim, kar naj bi bilo slabo. Med tistim, kar naj bi bilo prav in onim, kar naj bi bilo narobe. Med tistim, kar naj bi bilo pravo in onim, kar je protipravno. In sploh ne nazadnje, za porušeno ravnovesje med pravico in krivico.

Izjemno se je poglobil občutek ljudi za nepravičnost. Začetek krize povezujejo s posledicami hudih zlorab nosilcev politične in ekonomske moči. Menim, da bo večina ljudi kot konec krize prepoznala položaj, ki ga bodo ustvarile posledice pravičnega obravnavanja teh očitanih zlorab in delujoč sistem pravne države in spoštovanja zakonov, pred katerimi smo vsi enaki.

Zato z današnjega vidika ne preseneča več, da so se sprva vse države, ki jih je kriza doletela, skoraj po pravilu lotila ukrepanja na napačnih koncih, predvsem pa s premalo razumevanja za razsežnost potrebnih sprememb za njeno rešitev. Tudi v Sloveniji. Vsi smo bolj ali manj razmišljali o kratkoročnih fiskalnih stimulacijah za ponovni zagon gospodarstva. To je bilo dovolj le v tistih primerih držav, v katerih so delovale vse druge institucije države. To je bilo premalo v tistih primerih držav, kjer niso delovale tako, kot bi morale. Tudi v Sloveniji.

Šele ko se je po nekaj letih krize tudi v naši državi prepoznalo dimenzije strateških tranzicijskih napak, se je počasi, a vendar začelo s potrebnimi ukrepanji tudi v ustanovah politične in pravne države, ne samo v fiskalni in ekonomski politiki države. Moje prvo spoznanje torej je, da za rešitev krize delovanje pravne države sicer ni dovolj, da pa je vse drugo ukrepanje brez delovanja pravne države premalo.

Drugo moje spoznanje je, da je strah slaba popotnica uvajanja potrebnih sprememb. Začetek mojega mandata predsednika vlade je usoda časovno pokrila z začetkom krize. Ker se takrat večina javnosti globine problemov ni zavedala, sem nas poskušal strezniti z orisom strašnih posledic našega ne ukrepanja. To se je izkazalo za slab pristop. Čas je sicer pokazal, da bi bile mnoge od predlaganih sprememb koristne, vendar jih bi bilo potrebno predstaviti s spodbujanjem in ne s strašenjem.

Danes je glede tega vendarle prišlo do nekega temeljnega družbenega premika, kjer se začenja zaupati tudi dobrim zgodbam in dobrim praksam. Uspehi na različnih področjih znova postajajo legitimni in ne predmet dvomov in sumov. To nam omogoča, da projekt modernizacije Slovenije zdaj lažje naslonimo na spodbujanje, opogumljanje in navdihovanje ljudi s tistimi dobrimi in uspešnimi zgodbami in praksami, ki delujejo kot zgled.

Zato sem vesel, da sem danes prisoten na tej slovesnosti, kjer bodo zasluženo prejeli priznanja tisti med vami, ki so si zaslužili s trdim in vestnim delom. Tudi v delovanju ustanov pravne države, zlasti pravosodja, se vendarle premikajo stvari na bolje in današnji nagrajenci so v marsičem zaslužni za to. V tem smislu predstavljajo zgled, da je mogoče doseči nekaj, kar se zdi sprva neverjetno. So navdih za nadaljnje uspehe pravosodnega sistema. Z zaupanjem vanj, se bo okrepilo prepotrebno zaupanje v državne institucije nasploh.

Sprejmite prosim, moje iskrene čestitke ob dnevu pravosodja, nagrajenci pa izraze mojega iskrenega občudovanja.