Predsednik republike slavnostni govornik na slovesnosti ob 25-letnici postroja v Kočevski Reki

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slovesnosti ob 25-letnici postroja v Kočevski Reki "Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski", kjer je bil slavnostni govornik.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je bila prireditev izvedena v soorganizaciji Urada predsednika Republike Slovenije, Zveze društev in klubov MORiS, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in 1. Brigade Slovenske vojske. Pri organizaciji sodeluje tudi Občina Kočevje, gostiteljica slovesnosti.

Skupna prireditev je rezultat dogovora, ki so ga sklenili predstavniki Zveze društev in klubov MORiS in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve decembra 2014 pri predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju. Lani so pripravili vsak svojo prireditev, in predsednik republike se je udeležil obeh, a ob zagotovilu obeh organizacij, da bomo poslej ta pomembni mejnik slovenske osamosvojitvene zgodovine praznovali skupaj. Ob 25. obletnici samostojnosti naše države slavimo tudi enotnost odločitve zanjo, in skupna prireditev nosi tudi to sporočilo.


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na skupni proslavi ob 25-letnici postroja "Dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski":
Velja govorjena beseda!

"Spoštovane udeleženke in udeleženci takratnega postroja, vse druge veteranke in veterani, svojci padlih v vojni za Slovenijo,
pripadnice in pripadniki 1. brigade Slovenske vojske, spoštovani gospod župan,
ekscelence, spoštovane državljanke in državljani.

Zelo sem vesel, da sem danes tukaj z vami. Prevzemajo me močna čustva. Slavimo dogodek, ki je močno zaznamoval osamosvojitev Slovenije. Pred petindvajsetimi leti je bil tu prelomen postroj Teritorialne obrambe. Bil je »dan, ko je prvič zadišalo po slovenski vojski«.

Ta Peterletova izjava je nemudoma dobila epske razsežnosti. Za vselej bo zapisana v mitologiji in enciklopediji slovenske osamosvojitve. Takoj je dala takoj vsem vedeti, da se je zgodilo nekaj posebnega.

V čem je bila posebnost in izjemnost takratnega postroja? Njegova zgodovinska izjemnost je bila v tem, da se je nastajajoča slovenska vojska predstavila domači in mednarodni javnosti z moderno vojaško opremo teden dni pred plebiscitom o neodvisnosti. Bil je velikega pomena z vojaškega in političnega vidika.

V vojaškem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bilo predstavljeno novo sodobno orožje. V političnem smislu je bil postroj pomemben zato, ker je bil manj kot teden dni pred plebiscitom. Njegovo sporočilo je bilo neprecenljive vrednosti.

Sporočilo sredi decembra odločilnega leta 1990 je bilo jasno. Nastaja suverena slovenska država. O tem bodo dokončno čez teden dni odločili naši ljudje na plebiscitu. Narodovo voljo bomo branili in ubranili z vsemi sredstvi. Imamo svojo vojsko. Ni nas strah. Zmagali bomo.

In tudi smo.

Spoštovane gospe in gospodje.

Zmagali smo tudi zato, ker smo bili enotni. Enotnost slovenskega naroda za ustanovitev lastne države ni zrasla čez noč in brez težav. To je povsem razumljivo. Pri velikih idejah je vedno tako.

Sprva, na začetku, je večina do njih ravnodušna ali jih celo zavrača. Potem pa sčasoma prevzamejo ljudi in v njih vidijo ultimativno rešitev in odločitev. Tako je bilo tudi z idejo neodvisne in samostojne Slovenije.

Intelektualno se je izbrusila v ozkem krogu oporečnikov, pomembno pa je že vplivala na slovensko demokratično pomlad. Prva demokratično izvoljena vlada je Demosov program osredotočila prav na ustanovitev samostojne države. Toda za to je bilo treba pridobiti tudi politične nasprotnike.

6. decembra tistega leta so vse parlamentarne stranke podpisale sporazum o podpori plebiscitu. 23. decembra 1990 je bila na plebiscitu z ogromno večino sprejeta odločitev o ustanovitvi samostojne in neodvisne države.

Neodvisna država Slovenija je bila razglašena pol leta kasneje. V osamosvojitveni vojni jo je skupaj s slovensko policijo ubranila Teritorialna obramba kot nastajajoča slovenska vojska. Sporočilo, ki ga je dala teden dni pred plebiscitom, 17. decembra 1990, je doseglo še zadnjega naslovnika. Ni nas bilo strah. Branili smo se. Zmagali smo.

Spoštovane gospe in gospodje.

Čez teden dni bomo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Minilo bo četrt stoletja od plebiscitarne odločitve za ustanovitev lastne države. Državni praznik se ne imenuje dan samostojnosti in enotnosti po pomoti.

Samostojnost smo dosegli z enotnostjo. Taka narodova enotnost je v naši zgodovini izredno redka. Zato je potrebno zgodovinski spomin nanjo posebej skrbno negovati.

Kdor hoče, bo vedno našel razloge, da bo tudi glede osamosvajanja s prstom pokazal na razlike. Nihče jih ne zanika. Toda veliko večjih političnih razlik in veliko bolj usodnih narodnih razkolov imamo kot opomin itak dovolj. Ustanovitev samostojne države pa je redek in dragocen spomin naši politični in narodovi enotnosti.

Kot predsednik republike četrt stoletja kasneje želim vse nas nagovoriti k negovanju zgodovinskega spomina na to enotnost. V luči sedanjih in prihodnjih izzivov naj deluje kot izjemen navdih in dokaz, da smo veliki, ko smo enotni in da enotni dosežemo stvari, ki se zdijo nemogoče.

Spoštovane gospe in gospodje.

Slovenci smo ustanovili državo, da bi skupaj z drugimi evropskimi narodi razvijali mir, varnost in blaginjo ljudi. V našem interesu je, da se ohrani mednarodni mir. V našem interesu je, da se vsestransko krepi Evropska unija. V našem interesu je, da je Slovenija v najbolj vsestransko povezanem delu Evropske unije. Pogoj za to je uspešen razvoj Slovenije. Pogoj za to je naša sposobnost sodelovanja za ta cilj.

Iz zgodovinske izkušnje vemo, da je vredno krepiti našo kondicijo za politično in vsako drugo sodelovanje med nami. Nikoli ne vemo, kdaj bomo znova pred tako usodnimi odločitvami, kot smo bili soočeni z njimi pred 25 leti. Vemo pa za usodno razliko med narodovo enotnostjo in narodovim razkolom.

Ne eno, ne drugo, se ne zgodi čez noč. Zato moramo paziti na sleherni korak ter ga storiti v smer sodelovanja in enotnosti. Na ta način bomo med nami in med ljudmi odpravljali strah pred negotovo prihodnostjo in krepili upanje, da bomo ne glede na odločitve, ki nas čakajo v prihodnje, skupaj ohranili in okrepili naš narod in našo državo.

Povezani zmagamo, razdeljeni propademo. Zmagali bomo."