Slovesnost ob odprtju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam

Ob začetku slovesnosti bo državna delegacija k spomeniku položila venec. Predsednika republike bo ob polaganju venca spremljala delegacija, v kateri bodo: predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez, predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije mag. Mitja Bervar, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor dr. Andrej Osterman ter generalni direktor Policije Marjan Fank.

Ob koncu slovesnosti bo molitev za žrtve, ki jo bo opravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Predsednik republike pripisuje postavitvi spomenika kot osrednjega državnega spominskega obeležja žrtvam vseh vojn, ki so prizadele slovenski narod, velik pomen. Razume ga kot še en korak k spravi. »S spravo je tako, kot je z resnico in pravico. V celoti je nikoli ne dosežemo ali uresničimo, smo pa moralno dolžni, da se za to trudimo. To nas dela bolj humane, bolj človeške - kot posameznike in kot skupnost,« je dejal na predstavitvi postavitve spomenika v aprilu 2015.

Z njegovo postavitvijo Republika Slovenija sledi tradiciji večine evropskih držav, ki imajo spomenike ali podobna osrednja spominska obeležja v spomin ljudem, ki so umrli v vojnah. Predsednik republike Borut Pahor je letos na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti dejal: »Tam, na oni strani pravljično lepega Kongresnega trga, že čaka na slovesno odkritje spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev. Vse nas bo vabil k edinosti in spravi.«

Postavitev spomenika je določila novela Zakona o vojnih grobiščih, ki je bila v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta septembra 2009. V njej je zapisano, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije s posvetilnim napisom spominske narave: "Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt." (Oton Župančič). Spomenik mora "z obliko in velikostjo izražati pomen osrednjega državnega spominskega obeležja za prebivalce slovenskega ozemlja, ki so kot vojaki različnih armad padli v vseh vojnah, zlasti pa med prvo in drugo svetovno vojno. Posvečen je tudi civilnim žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja." V juniju 2017 je Državni zbor sprejel spremembo in dopolnitev Zakona o vojnih grobiščih, kjer je bil v zakonskem besedilu popravljen napačen zapis pesmi Domovina je ena, na kar so opozorili sorodniki pesnika.

Na srečanju štirih predsednikov v Predsedniški palači decembra 2014 so predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade in predsednik državnega sveta podprli dejavnosti, potrebne za postavitev spomenika, kot določa Zakon o vojnih grobiščih. Naročnik javnega natečaja za izbiro spomenika in investitor njegove postavitve je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ) je v skladu z zakonom v začetku leta 2010 imenovalo projektno skupino za postavitev spomenika, ki so jo sestavljali predstavniki stroke, civilne javnosti, politike in rimskokatoliške cerkve. Predsednica projektne skupine je bila dr. Spomenka Hribar, člani pa dr. Janez Gril, prof. Janez Koželj, prof. dr. Meta Hočevar, Peter Kovačič Peršin, Miran Potrč in mag. Franc Žnidaršič. Naloga projektne skupine je bila, da skozi svoja stališča in na podlagi mnenja strokovnjakov določi lokacijo za postavitev spomenika. Projektna skupina je maja 2010 sprejela predlog, da se spomenik postavi na Kongresnem trgu. Člani projektne skupine so posebej poudarili simbolni pomen izbora lokacije, saj se predlagana lokacija nahaja v središču glavnega mesta v neposredni bližini Državnega zbora RS in Vlade Republike Slovenije. V razpravo sta bila vključena tudi Ministrstvo za kulturo in Protokol Republike Slovenije. O izboru je ministrstvo informiralo Vlado Republike Slovenije in Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih vojnih grobišč.

MDDSZ je leta 2013 v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedlo javni natečaj za pridobitev najboljše arhitekturne rešitve spomenika. Natečajna komisija se je v sestavi Aleksander S. Ostan, univ. dipl. inž. arh., Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh., red. prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh., Mirsad Begić, akademski kipar, dr. Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka, red. prof. Meta Hočevar, univ. dipl. inž. arh. in Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh. odločila za zmagovalno rešitev, ki so jo predložili arhitekt Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar.

Ob vsebinski predstavitvi projekta, leta 2015 v Predsedniški palači, je arhitekt Rok Žnidaršič iz arhitekturnega ateljeja Medprostor v imenu arhitektov povedal, da avtorji spomenik razumejo kot posvečen prostor pietete in ne kot objekt. Izpostavil je močan simbolni pomen prostora na Kongresnem trgu, saj gre za mesto v zgodovinskem osrčju prestolnice, in hkrati za povsem nov prostor, namenjen novemu začetku.

V imenu ocenjevalne komisije za izbor projektne rešitve je predsednik komisije Aleksander Ostan takrat podal kratko utemeljitev izbora in poudaril, da mora država prevzeti odgovornost in skrb, da v duhu prastarega principa, da pokoplješ svoje mrtve, v prestolnici postavi spomenik vsem žrtvam: novi spomenik bo reprezentativni pomnik temu univerzalnemu spominu. Dodal je, da se s postavitvijo spomenika ne sme končati vseh drugih procesov raziskovanja in obeleževanja grobišč: "Spomenik ne sme biti razumljen kot nadomestilo ali zaključek procesa raziskovanja in obeleževanja na terenu", je opozoril. Tudi iz tega razloga se mu zdi še posebej pomembno, je dejal Ostan, da je prav predsednik republike, ki tudi sicer simbolno in dejansko združuje ljudi, ta projekt vzel pod svoje okrilje. S simbolnega vidika namreč spomenik s svojima dvema monolitoma ne pričuje podobe razdvojenosti naroda, ampak seže globlje - govori o dveh subjektih, dveh bratih, ki sta izšla iz istega telesa in se po poti simbola ponovno združujeta, kajti spomenik je v temelju povezan.

Na podlagi javnega natečaja je bila sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo spomenika. Gradnja spomenika je bila končana v začetku junija 2017.

Več informacij v zvezi z izborom lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=119