Predsednik republike na 26. Predsedniškem forumu IECD: "Nova svetovna tehnološka revolucija se lahko začne tudi v Sloveniji"

Predsednik republike Borut Pahor je na IEDC – Poslovni šoli Bled otvoril 26. Predsedniški forum z naslovom "Kako globalni smo?". V otvoritvenem nagovoru je poudaril, da je Slovenija kljub svoji majhnosti država velikih priložnosti. S svojimi prednostmi, kot so znanje, znanost ter človeški in naravni viri, lahko Slovenija v globaliziranem svetu tekmuje tudi z največjimi. Nova tehnološka revolucija bi se lahko začela tudi v Sloveniji, je izpostavil predsednik Pahor ter opozoril na pomembno vprašanje, kako naj se Slovenija prilagodi spremembam našega časa in jih tudi aktivno sooblikuje.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA

Otvoritveni nagovor predsednika republike Boruta Pahorja na 26. Predsedniškem forumu IEDC – Poslovne šole Bled z naslovom "Kako globalni smo?"
Bled, 15. november 2013


Spoštovani,

globalizacija je dejstvo sodobnega sveta. Ima dobre in slabe strani. Ne gre za to, ali globalizacijo lahko preprečimo. To je napačno vprašanje. Relevantno vprašanje je, ali jo lahko reguliramo v korist večine človeštva ali ne.

Če na to vprašanje v prvi polovici tega stoletja ne bomo znali odgovoriti, bo globalizacija nekontrolirana in bo nepredvidljivo krojila usodo sveta. Če pa bomo na to vprašanje našli primerne politične, gospodarske, socialne, kulturne in čisto humane odgovore, se ponuja priložnost, da bo svet, da bo človeštvo, vsaj do neke mere krojilo globalizacijo.

Svet se je skozi stoletja vse bolj povezoval in postajal soodvisen. Po drugi svetovni vojni pa je ta proces dobil z informacijsko revolucijo zares impozantne razsežnosti. Toda vse bolj usodna povezanost sveta je samo eden od značilnosti pojava, ki mu v sodobnem svetu rečemo globalizacija. Njegova bolj pomembna značilnost pa je po moje dejstvo, da ni vrednostno nevtralen. Ko govorimo o globalnem širjenju, govorimo namreč o globalnem širjenju nekega razvojnega modela. Vsak razvojni model ima svoje vrednostne značilnosti. Bistvo danes prevladujočega razvojnega modela, ki se globalizira, je tržna ekonomija.

Bistvo te ekonomije je dobiček. Če so države socialno naravnane, se ta dobiček ob večji vlogi države prerazporeja tako, da se vzdržuje ali omogoča družbena neenakost na legitimni ravni. Danes je svetovno gospodarstvo skoraj petkrat večje, kot je bilo pred pol stoletja. Če bo z isto stopnjo raslo tudi v prihodnje ocenjujejo, da bo leta 2100 večje za 80-krat. Petina svetovne populacije zasluži le 2 odstotka, najbogatejših 20 odstotkov pa več kot 70 odstotkov svetovnega dohodka. Predpostavka te ekonomije, tega razvojnega modela, te globalizacije, je gospodarska rast. Če bi se opozorila o omejenih možnostih rasti izkazala za absolutno točne, je potrebno upoštevati možnost, da bi v prihodnosti prišlo tudi do globalnega zloma tega razvojnega modela. Zaradi njegove globaliziranosti bi, ob možnosti, da tega procesa ne reguliramo dovolj, lahko prišlo do njegovega zloma. Vsi se strinjamo, da so naravne danosti sveta omejene. V tem smislu so torej teorije o omejenih možnostih rasti in tudi ugibanja o zlomu tega razvojnega modela privlačne, osebno pa menim, da ne nujno točne. Moje mnenje je, da so sicer omejeni naravni viri našega napredka, še zdaleč pa niso do take mere omejeni naši intelektualni viri.

Zato si namesto vprašanja, kdaj utegne priti do zloma svetovnega kapitalizma, osebno postavljam vprašanje, kako lahko kontroliramo njegov razvoj, da bi obvladovali njegove ekonomske predpostavke in socialne posledice. Na ravni države, ki jo predstavljam, se kot njen predsednik sprašujem, kako naj se Slovenija prilagodi spremembam sveta in jih sooblikuje. Temeljni odgovor na to vprašanje je tudi s slovenskega vidika razvoj človeških virov, zlasti znanja in znanosti. Ker pa ne eno ne drugo ni vrednostno nevtralno, moramo zelo paziti, da ohranjamo legitimno družbeno enakost, sicer se ta sistem ne bo zlomil zaradi omejenosti svojih ekonomskih predpostavk, temveč zaradi njegovih socialnih posledic, ki nam bodo ušle izpod nadzora. Moje mnenje torej je, da si moramo s trajnostnim vidikom razvojnega modela prizadevati za varovanje naravnih virov, hkrati pa veliko bolj intenzivno razvijati vire znanja in znanosti. Tu je bistveni potencial celotnega sveta, vključujoč Slovenijo. Največji potencial in t.i. okno priložnosti predstavlja naše znanje. Znanje ni nekaj, kar si lahko privoščijo le velike države, ampak tudi majhne in mogoče se bo najboljša ideja, ki bo spremenila svet "rodila" ravno pri nas. Zakaj se naslednja tehnološka revolucija ne bi začela v Sloveniji? To je mogoče, če bomo uporabili možgane namesto predsodka, da tega ne moremo.

Hvala.