Predsednik republike na spominski slovesnosti ob 90. obletnici usmrtitve bazoviških junakov

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v luči 90. obletnice usmrtitve bazoviških junakov, prvih žrtev fašizma v Evropi, udeležil spominske slovesnosti pri spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju. Predsednik republike je bil na prireditvi slavnostni govornik. Pred spominsko slovesnostjo je predsednik Pahor k spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju položil venec.

V slavnostnem nagovoru je predsednik republike poudaril pomen svobode, sožitja, strpnosti, prijateljstva - ne le med ljudmi, marveč med narodi. Pomembno je, je dejal, da se vedno potrudimo najti tisto, kar nas povezuje in gradimo na tistem, kar nam je skupno. Spomnil je na zgodovinski dogodek pred skoraj dvema mesecema, ko sta 13. julija s prijateljem in predsednikom Italijanske Republike Sergiom Mattarello k skupnemu spomeniku bazoviškim junakom v Bazovici položila skupni venec: “Nikoli si nisem predstavljal, da bo pred bazoviškim spomenikom stal italijanski predsednik, nikoli si nisem predstavljal, da bo to storil skupaj s slovenskim predsednikom, in nisem si mislil, da bi si pri tem si lahko segla v roke,” je dejal predsednik Pahor in pojasnil, da sta s predsednikom Mattarello s tem simbolnim dejanjem želela nagovoriti vse ljudi, ki spoštujejo vrednote antifašizma in strpnosti, v solidarnosti vidijo našo skupno prihodnost. “Želela sva biti navdih za te ljudi,” je nadaljeval predsednik republike, polaganje skupnega venca pa označil za spravno dejanje, saj so “za nas štirje bazoviški junaki junaki, prve žrtve fašizma v Evropi, v Italiji pa še vedno veljajo za teroriste.” Predsednik je ocenil, da bi utegnila biti pravna rehabilitacija zahteven in dolg proces in je stvar italijanskega pravosodja, da pa smemo to gesto italijanskega predsednika razumeti kot politično rehabilitacijo.

V nadaljevanju nagovora je predsednik republike izrazil željo, da bi vsi narodi živeli v miru in blaginji, da bi vsakdo lahko gojil svoj jezik in kulturo, a se hkrati počutil tudi Evropejca. Da bi se vsi zavedali, da pripadamo svojim narodnim koreninam, ampak hkrati razumeli, da imamo korenine v skupnem evropskem domu, ki je zgrajen na temeljih antifašizma.

Obeležje bazoviškim junakom so v Kranju postavili leta 1930 in velja za prvi antifašistični spomenik na svetu.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA