SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor: "Dan slovenskega znakovnega jezika je priložnost, da postane vizija vključujoče družbe realnost"

Ljubljana, 12. 11. 2014 | sporočila za javnost, govori

Predsednik republike Borut Pahor je danes ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga v Sloveniji uvajamo letos in ga bomo prvič obeležili 14. novembra, sprejel predstavnike društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), dolgoletne sodelavce na področju razvoja znakovnega jezika, druge strokovne delavce, tolmače in predstavnike državnih institucij, ki se ukvarjajo s tem področjem. Predsednik republike je častni pokrovitelj uradne razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji, ki se bo zgodila s slovesnim dogodkom v petek v ljubljanskem Hotelu Union, s pričetkom ob 18. uri.

Predsednik Pahor: "Dan slovenskega znakovnega jezika je priložnost, da postane vizija vključujoče družbe realnost"
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je v nagovoru pozdravil besede predsednika ZDGNS Mladena Veršiča, ki je povedal, da so vloga in naloge države pri omogočanju priložnosti za osebe s posebnimi potrebami zelo pomembne. Država mora poskrbeti, da se gluhim in naglušnim osebam omogočijo enake možnosti za razvoj, dostop do informacij in participacijo na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja. Predsednik Pahor je zagotovil, da si bosta z ministrico Anjo Kopač Mrak, ki je bila prav tako navzoča na današnjem sprejemu, prizadevala, da bi bila vizija naše družbe vizija vključujoče družbe. Današnji sprejem je priložnost za to, da se država zazre vase in se zave odgovornosti ter odprtosti do sodelovanja s civilno družbo ter vsemi, ki si tvorno prizadevajo za to, da bi ne glede na razlike, vsi imeli enake možnosti za življenje in delo. Predsednik Pahor je slovensko javnost povabil k temu, da 14. november odslej praznujemo in doživljamo kot dan priložnosti, da se zazremo vase in vprašamo, kaj lahko še storimo, da bo vizija vključujoče družbe postala realna za vse.

Predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je v nagovoru, ki ga v celoti prilagamo, opozoril, da je kljub leta 2002 sprejetemu Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika še vedno veliko področij, kjer gluhe osebe nimajo enakih pravic do uporabe svojega jezika. Zavzel se je za podporo države Slovenije pri zagotavljanju finančnih sredstev za razvoj slovenskega znakovnega jezika. V imenu Zveze društev gluhih in naglušnih se je predsedniku republike Borutu Pahorju zahvalil za podporo in ga povabil, da tudi sam kdaj v svojih nagovorih uporabi kakšno 'kretnjo'. V spomin na uvedbo Dneva slovenskega znakovnega jezika so predstavniki ZDGNS predsedniku Pahorju izročili simbolno darilo, kip dlani s črkami prstne abecede, ki pravi "rad te imam".

Današnji sprejem v Predsedniški palači so s kulturnoumetniškim programom popestrili gluhi in naglušni s plesnim nastopom Gledališke skupine Tihe stopinje ZDGNS, recitacijo pesmi »Sreč(n)a« v izvedbi dijakov Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana Jasmine Gracar in Nikole Predovića in s pesmijo Čez Šuštarski most v izvedbi Gledališke skupine DGN Ljubljana.

Letos, 14. novembra,  bomo prvič obeleževali dan slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji, ki ga je Vlada RS na pobudo predsednika Republike Boruta Pahorja in na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, 2. januarja 2014 razglasila kot dan slovenskega znakovnega jezika v RS. Prav na ta dan je leta 2002  skupnost slovenskih gluhih po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. S tem je bila gluhim priznana pravica do uporabe njihovega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami (v izobraževanju, zdravstvu, sodstvu…) in pravica do informiranja v prilagojenih tehnikah – s podnapisi in s tolmačem slovenskega znakovnega jezika.

Predsednik republike Borut Pahor je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika sprejel predstavnike društev gluhih in naglušnih Slovenije, dolgoletne sodelavce na področju razvoja znakovnega jezika, druge strokovne delavce, tolmače in predstavnike državnih institucij
Foto: Daniel Novakovič/STA

Govor gospoda Mladena Veršiča, predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na sprejemu pri predsedniku RS Borutu Pahorju v Predsedniški palači, dne 12.11.2014

Spoštovani Predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, spoštovani cenjeni gostje, dragi prijatelji, gluhi, naglušni, gluhoslepi, tolmači, otroci in sorodniki gluhih, strokovni delavci, ki delate z nami gluhimi in naglušnimi ter vsi ostali prisotni. Vsi mi, ki smo danes tukaj zbrani, tako ali drugače uporabljamo znakovni jezik, zato je danes naš praznik. Danes je praznik, v katerem nas je znakovni jezik povezal. Danes je praznik, s katerim Republika Slovenija priznava znakovni jezik kot uradni jezik države.

Marsikoga je strah, ko stopi v stik z gluho osebo, saj niti ne ve kako bi z nami spregovoril. Nekateri si vzamejo čas in napišejo par besed na listek, nekateri mislijo, da bomo čudežno slišali, če bodo začeli glasno govoriti, morda celo kričati. Nekateri tako močno odpirajo usta, da ne vemo ali govorijo nam ali se jim je kaj zataknilo v grlu. Največkrat pa se ljudje, ko ugotovijo, da smo gluhi, enostavno umaknejo. Sicer se vljudno umaknejo, vendar nas ravno to najbolj boli. Ne želimo, da je ljudi strah, ko so v naši bližini. Smo ljudje tako kot vsi ostali, le da ne slišimo.

Znakovni jezik je naš jezik. To je jezik v katerem sanjamo, se pogovarjamo, izražamo svoja razmišljanja in sprejemamo dragocene informacije. Slovenski jezik je za nas tuj (drugi) jezik, čeprav živimo v Sloveniji. Ker se zavedamo, da smo v Sloveniji manjšina in da govorimo manjšinski jezik, svojo pravico do uporabe znakovnega jezika ne bi mogli uresničevati brez naših »ušes« to pa so tolmačice in tolmači za slovenski znakovni jezik. Hvala vam, da ste naša dragocena ušesa brez katerih si ne predstavljam življenja v tej naši družbi. Hvala tudi vsem gluhim in slišečim strokovnim sodelavcem, brez katerih bi bilo življenje vseh nas mnogo težje.

Čeprav je danes naš praznik, ne moremo mimo nekaterih manj prijetnih dejstev:

- kljub sprejetemu Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika, je še vedno veliko področij, kjer gluhe osebe nimajo enakovredne pravice do uporabe svojega jezika, to se še najbolj odraža na področju izobraževanja (na vseh ravneh, še najbolj na področju visokega šolstva) in področju dostopnosti do informacij ter komunikacij. Področje izobraževanja in dostop do informacij sta tudi najpomembnejši področji družbenega življenja slehernega posameznika.

- ker država ne zagotavlja sistematične skrbi za razvoj slovenskega znakovnega jezika, to nalogo že vrsto let opravlja ZDGNS. Pričakujemo, da država nudi podporo pri zagotavljanju finančnih sredstev za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Za ta namen naj uredi vse svoje predpise, ter ustanovi inštitucijo, ki bo skrbela za razvoj slovenskega znakovnega jezika. To nalogo je zapisala tudi v Resoluciji o jezikovni politiki, ki pa se do danes žal še ni uresničila. To nalogo ustanovitve inštitucije lahko poveri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki to nalogo izvaja že vso svojo zgodovino, predvsem pa zaradi relativno manjšega števila uporabnikov, bi bila ta rešitev za državo najbolj racionalna. Brez sistematične skrbi za jezik, se zanemarja kulturna in jezikovna skupnost. Brez znakovnega jezika, ni gluhih in ni gluhe kulture oz identitete.