Predsednik Pahor na posvetu slovenske diplomacije: "Treba je iskati tisto, kar nam je skupno."

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil 23. rednega letnega posveta slovenske diplomacije, kjer je nagovoril veleposlanice in veleposlanike Republike Slovenije in visoke predstavnike Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Predsednik Pahor se je v svojem nagovoru zahvalil veleposlanicam in veleposlanikom ter visokim predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve za njihovo delo. Spregovoril je o osrednjih ciljih slovenske zunanje politike in najprej izpostavil pomen varnosti. Poudaril je, da si želimo krepiti vpliv in ugled Slovenije v Evropi in svetu, jo uveljaviti kot varno državo, politično stabilno in gospodarsko napredno, v katero se splača politično in gospodarsko investirati in ki je verodostojna partnerica.

Glede mednarodnih razmer je predsednik Pahor ocenil, da so manj predvidljive in manj varne, kot so bile, zaznamuje pa jih povečan dvom v multilateralizem in vračanje tradicionalnih geopolitik. Ni mogoče reči, kako se bodo razmere spreminjale. Ne glede na to mora Slovenija okrepiti proces notranje institucionalne konsolidacije, nadaljevati s procesi gospodarske in socialne krepitve, vključno s posodobitvijo sistema nacionalne varnosti. Po predsednikovih besedah mora biti Slovenija v prihodnjih petih ali desetih letih pripravljena tudi na večje morebitne politične ali gospodarske strese, zato mora delati na obeh ravneh - na notranjepolitični utrditvi in na krepitvi zunanjepolitične vloge, ugleda in verodostojnosti.

"Pri vseh naših partnerjih, pa naj gre za sosednje države, zavezniške države, velesile ali manjše države, za države, s katerimi se bolj ali manj strinjamo in s katerimi sodelujemo – pri vseh iščimo in poudarjajmo in krepimo tisto, kar nas povezuje. Pametno, modro rešujmo razlike ali probleme med nami," je poudaril predsednik. Na tem področju nas čaka še veliko dela in vsi se moramo potruditi in graditi za skupno dobro, je še dodal predsednik Pahor.

Princip krepitve tistega, kar povezuje, pa velja še zlasti za sosednje države, je ocenil predsednik republike. Treba je graditi mostove prijateljstva, sožitja, zaupanja in medsebojnega odnosa, je dejal predsednik in dodal, da dobri in prijateljski odnosi s sosedi niso izraz naše šibkosti, ampak moči.

Predsednik Pahor je nadaljeval, da je EU za Slovenijo življenjskega pomena, saj se znotraj EU lahko razvijamo bolje, hitreje in varneje kot bi se sicer. Zato si moramo še naprej prizadevati za okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU in, ne glede na rezultat evropskih volitev, delovati za okrepljeno sodelovanje med državami članicami EU. "Mislim, da ostaja povsem legitimno naše stremljenje, da smo v krogu najbolj povezanih držav," je povedal.

Glede Hrvaške in arbitražne razsodbe je predsednik Pahor dejal, da moramo tudi s to sosedo najti tisto, kar nas povezuje in kar krepi medsebojno zaupanje in spoštovanje. Povedal je, da je spor v osnovi rešen, saj je meja določena, čas in okoliščine pa delajo za Slovenijo, saj bo meja prej ali slej tudi uveljavljena. Dodal je, da moramo delovati modro in potrpežljivo ter se zavzel za krepitev prijateljstva, saj se tudi naša varnost začne pri sosedih.

Kot pomembno nalogo zunanje politike Slovenije je predsednik Pahor navedel zavzemanje za integracijo držav Zahodnega Balkana v evroatlantske povezave. Ob tem je spomnil na vrh voditeljev držav Brdo Brijuni, ki bo 8. in 9. maja 2019 v Tirani in izrazil željo, da bi EU prepoznala, da je da širitev na Zahodni Balkan geopolitično vprašanje. Slovenija ima priložnost in odgovornost, da državam Zahodnega Balkana pri njihovih evroatlantskih ambicijah pomaga, je dejal.

Predsednik republike je v govoru ocenil tudi naše odnose z ZDA, Rusijo in Kitajsko; z vsemi tremi želimo krepiti vsestranske odnose, a najbolj to velja za ZDA, ki so tudi naš partner in zaveznik.

Svoj nagovor je predsednik Pahor sklenil s predstavitvijo najpomembnejših vidikov srečanja vrha pobude Tri morja, ki bo potekal 5. in 6. junija 2019 v Ljubljani in izrazil prepričanje, da si Slovenija z gostiteljstvom vrha lahko še okrepi mednarodni ugled.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA