Predsednik Pahor na Vrhu “Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi” tudi z grškim premierjem in gostiteljem Mitsotakisom

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se na povabilo predsednika vlade Helenske republike Kyriakosa Mitsotakisa udeležuje srečanja Vrha “Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi” (SEECP), ki poteka v Solunu.

Ob robu zasedanja se je predsednik Pahor danes na bilateralnem srečanju sestal z gostiteljem, grškim predsednikom vlade Mitsotakisom. Predsednik Pahor in predsednik vlade Mitsotakis sta potrdila dobre, prijateljske in partnerske odnose. Izrazila sta zadovoljstvo, da so se ti v zadnjem času še dodatno okrepili.


Foto: Matjaž Klemenc/UPRS

Predsednik Pahor in predsednik vlade Mitsotakis sta uvodni del pogovora namenila vojaški invaziji Rusije na Ukrajino in izrazito spremenjeni varnostni situaciji v mednarodnem okolju. Spregovorila sta o enotnem odzivu EU na rusko agresijo ter posledicah sankcij za evro-atlantski prostor. Sogovornika sta obsodila ta napad na ozemeljsko suverenost Ukrajine. Ob tem sta soglašala, da ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan, kjer bi se lahko varnostne razmere tudi hitro poslabšale. V tej luči sta slovenski predsednik in grški premier spregovorila tudi o kredibilnosti širitvenega procesa EU. Izmenjala sta poglede na aktualna dogajanja na Zahodnem Balkanu in se zavzela za močnejši angažma EU.


Foto: Matjaž Klemenc/UPRS

Predsednik Pahor se je ob robu Vrha SEECP srečal tudi s Šefikom Džaferovićem, predsedujočim Predsedstvu Bosne in Hercegovine, in z njim govoril predvsem o aktualnih političnih razmerah v BiH. Sogovornika sta se posvetila zamisli slovenskega predsednika Pahorja za dodelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini brez dodatnih pogojev, ki jo je ta pred nekaj tedni predstavil na Poslovnem forumu Sarajevo. Predsednik Pahor je ponovno dejal, da meni, da bi to spremenilo dinamiko dogajanj in ljudem v BiH vlilo novo upanje v evropsko prihodnost države. Dodal je, da si želi varne in uspešne prihodnosti za vse države Zahodnega Balkana, in ponovil, da bi morala tako oceniti in ravnati tudi Evropska unija, saj je v vzajemnem interesu, da je širitvena politika Evropske unije do držav Zahodnega Balkana, zlasti do Bosne in Hercegovine, bolj prožna. Sogovornika sta izmenjala mnenja o vplivu vojne v Ukrajini na razmere v BiH.

Predsedujoči predsedstva Džaferović se je slovenskemu predsedniku še enkrat zahvalil za njegovo udeležbo in otvoritveni govor na nedavnem Sarajevskem poslovnem forumu.

Slovenski predsednik se je sestal tudi s predsednico Republike Kosovo dr. Vjoso Osmani, s katero sta največ pozornosti namenila aktualnim razmeram v regiji Zahodnega Balkana. Predsednica Osmani je predsednika Pahorja seznanila z nekaterimi reformami, ki so jih na Kosovu implementirali na področju vladavine prava in človekovih pravic. Ob tem je predstavila kandidaturo Kosova za članico Sveta Evrope ter prosila za podporo tudi pri vložitvi kandidature za članstvo v Partnerstvu za mir pri zvezi NATO.

Predsednik Pahor dejal, da se veseli uradnega obiska predsednice v Ljubljani v začetku naslednjega meseca.


Foto: Matjaž Klemenc/UPRS

Predsednik Pahor se bo ob robu SEECP sestal še s predsednico Moldavije Maio Sandu in s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem.

Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi – South East European Cooperation Process (SEECP) je forum diplomatskega in političnega dialoga sodelujočih držav iz jugovzhodne Evrope, vzpostavljen leta 1996 in vključuje trinajst držav: Albanijo, BiH, Bolgarijo, Črno goro, Grčijo, Hrvaško, Kosovo, Severno Makedonijo, Moldavijo, Romunijo, Srbijo, Turčijo in Slovenijo, ki se je procesu pridružila leta 2010.

Z vrhom v Solunu se zaključuje enoletno grško predsedovanje SEECP, prihodnja predsedujoča bo Črna Gora.

Voditelji držav, članic pobude, bodo na plenarnem zasedanju razpravljali o regionalnem sodelovanju in širitvi Evropske unije z državami Zahodnega Balkana. Pričakovati je, da bo posebna pozornost namenjena tudi energetiki, migracijah ter varnosti po agresiji Ruske federacije na Ukrajino.