Predsednik republike Borut Pahor: Kriza, ki smo ji sedaj priča tako v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi v predelu sveta, ki ji Evropska unija pripada, je odpravila samoumevnost.

Predsednik republike Borut Pahor: Kriza, ki smo ji sedaj priča tako v Sloveniji in Evropski uniji kot tudi v predelu sveta, ki ji Evropska unija pripada, je odpravila samoumevnost.

Predsednik republike Borut Pahor se je v duhu prihajajočega dneva Evrope v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti udeležil razprave o temi "Slovenski družbeno-kulturni prostor v evropskem kontekstu".

Predsednik republike Borut Pahor je na začetku svojega nagovora zastavil vprašanja: Koliko različnosti lahko ali pa mora prenesti Evropska unija, da lahko s potrebno enotnostjo ureja svoje probleme? Kako lahko vpliva na urejanje problemov globalnega sveta? In kako Slovenija vidi svojo vlogo v tem svetu danes in v prihodnje?

Slovenci smo dobili svojo državo skupaj z evropsko idejo, je povedal, in nismo ustanovili svoje države zato, da bi se izolirali, ampak smo vse od polovice 80-ih in začetka 90-ih let svojo zamisel ustanovitve lastne države povezovali s prihodnostjo evropske ideje. Videli smo svoje mesto med narodi in državami, ki smo jim kulturno, politično in gospodarsko sorodni.

Predsednik republike je med drugim izrazil prepričanje, da je kriza, ki smo ji sedaj priča tako v Sloveniji, kot v Evropski uniji in v predelu sveta, ki ji Evropska unija pripada, odpravila samoumevnost. Vse od našega vstopa v evropsko cono, smo v območju, ki mu pripadamo, živeli v iluziji, ki se je izkazala za lažno. Mislili smo, da bo vse skupaj le napredovalo in raslo, da je mir trajen, samoumeven in da je samoumevna blaginja, ki se bo samo povečevala. Potem je prišla kriza, ki je pokazala, da ni nič samoumevno.

Predsednik je, glede na izkušnje, ki jih ima kot evropski politik, prepričan, da je Evropa krizo dočakala institucionalno popolnoma nepripravljena. To danes vidimo v tem, da se Evropa ukvarja z institucionalnimi rešitvami parcialno, kar kaže na to, da so nujni praktični ukrepi, zato, da skupnost ne bi razpadla v času krize. Predsednik meni, da je vsem bolj ali manj jasno, da stoji Evropa pred izzivom, ko bo morala odgovoriti na vprašanje, koliko te različnosti, ki nas utemeljuje kot samobitne narode in tudi države, smo pripravljeni žrtvovati, da bi lahko ustvarili več prostora za potrebno enotnost, ki nam bi olajšala in omogočala, da lažje ukrepamo v skupno korist. To je potrebna podmena, da ostanemo skupaj in vprašanje, ki je po mnenju predsednika danes v Sloveniji premalo problematizirano.

Ob koncu svojega nagovora je predsednik Borut Pahor opozoril, da je možen scenarij tudi ta, da se bomo Slovenci in tudi večji narodi znašli pred dilemo, ali bomo žrtvovali pomemben del svoje suverenosti zato, da bomo lažje in uspešneje reševali svoje probleme, ki so hkrati problemi tudi drugih evropskih narodov; ali pa se za to ne bomo odločili in bomo ocenili, da to ni skupnost, ki ji želimo pripadati. Ob tem je opozoril, da si bo, tako kot vedno do sedaj, prizadeval za to, da bi Slovenci ostali znotraj evropskega, kulturnega, političnega, gospodarskega in tudi varnostnega prostora. To naše suverenosti ne ogroža, to jo omogoča, je poudaril predsednik republike.

Predsednik se je zahvalil prirediteljem, da so s tem današnjim pogovorom posegli v razprave in razmisleke, ki jih je treba prihodnosti Evrope nameniti še več. Dogodek je bil pripravljen v organizaciji Slovenskega panevropskega gibanja in Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).



Foto: UPRS