SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike na osrednji spominski prireditvi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru

Maribor, 24. 1. 2019 | sporočila za javnost

V luči letošnjega obeleževanja 80. obletnice začetka druge svetovne vojne je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor slavnostni govornik na spominski prireditvi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta "Razmislite, da se je to zgodilo!"

Predsednik republike je v slavnostnem nagovoru spomnil, da bomo jeseni obeležili žalosten spomin, osemdeset let od začetka 2. svetovne vojne. “Nikoli prej in nikoli kasneje človeštvo ni tako zelo zdrsnilo z moralnih tečajev kot sredi prejšnjega stoletja,” je dejal predsednik Pahor. Opozoril je, da se je danes svet znašel v položaju, ko mora dobro premisliti, kaj bo z dediščino tega obdobja. “Tisto, kar se lahko naučimo iz prve in druge svetovne vojne, je, da v začetku ni bilo znakov, da se bo tako končalo. Začelo se je z drobnimi nestrpnostmi, ki so se sprevrgle v sovraštvo do drugega in drugačnega. Sčasoma je postalo tako sprejemljivo, da je postalo samoumevno v prepričanju, da se na ta način ohranja vse bolj krhek družbeni mir. To je zmotno prepričanje,” je opozoril predsednik republike in dodal, da ima izključevanje svojo inercijo, saj na koncu ni več prostora za nikogar, namesto da bi si vsi skupaj prizadevali, da bi bil prostor za vse. “Vsi smo pripadniki ene ali druge manjšine. Zaščita drugačnosti, pri čemer moramo spoštovati svobodo govora, je ena izmed tistih popotnic, ki nam jo namenja učna ura zgodovine osemdeset let kasneje. Želim si, da se je človestvo iz tega nekaj naučilo,” je govor sklenil predsednik Pahor.

Predsednik republike na osrednji spominski prireditvi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Mariboru
Foto: Daniel Novakovič/STA

V pietetnem umetniškem programu so ob 100. obletnici rojstva Prima Levija, preživelega pričevalca holokavsta, gledališki igralci interpretirali njegova dela. Spregovoril je tudi rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad, Robert Waltl, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani, pa je ob koncu spominske prireditve prebral 587 imen slovenskih žrtev holokavsta.