Slavnostni govor predsednika Pahorja na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti: Mavrica za prihodnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in gospa Tanja Pečar se nocoj udeležujeta osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Predsednik republike je bil na proslavi slavnostni govornik.  


Foto: STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja (Velja govorjena beseda!).


Mavrica za prihodnost

Drage Slovenke in Slovenci,
doma in povsod po svetu,
spoštovane državljanke in državljani,
ekscelence,
visoki gostje,
gospe in gospodje.

Danes praznujemo 30. rojstni dan naše ljube, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Srečno je bila rojena v naročju vseljudske enotnosti.

Bili smo enotni na plebiscitu za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.

Na podlagi tega ljudskega mandata smo jo skupaj ustanovili prav na današnji dan pred 30 leti. Že naslednji dan pa so se začeli prvi premiki okupatorske vojske.

V vojni enotni smo naposled zmagali. Toda vojna je terjala življenja naših hrabrih domoljubov. Prosim vas, da z minuto molka počastimo njihov spomin in večno slavo.

(slava jim)

Gospe in gospodje

Enotnost je bila odločilnega pomena za  nastanek in razvoj naše slovenske države. Vse velike stvari smo dosegli skupaj. Vse, kar smo se velikega namenili narediti za našo slavno prihodnost, bomo dosegli edinole skupaj.

Zato je danes naš skupen praznik. Ne glede na razlike med nami, politične in druge. Vedno so bile in bodo. Tudi v času osamosvajanja so bile.

Enotnost glede osamosvojitve ni padla z neba. Bila je rezultat sodelovanja. Bila je posledica zavedanja, da enotni obstanemo, razdeljeni pa propademo.

Danes ni nič drugače. Razlike so. Gre za to ali jih želimo in zmoremo s sodelovanjem presegati v prid naše boljše prihodnosti.

Pred 30 leti smo se ob vseh mogočih nasprotjih naposled zedinili glede ustanovitve naše države. Vedno je bilo in vedno bo mogoče najti skupno pot, če se jo le zares skupaj išče.

Zdaj se govori celo o političnem razkolu. Očitno je, da so razlike večje in bolj poudarjene kot običajno. Vendar pa po moji oceni ne segajo zelo globoko med ljudi. Kdor bo zares iskreno želel oblikovati novo soglasje, bo hitro našel široko ljudsko podporo.

Nenazadnje je prav osredotočenost na ustanovitev države botrovala njeni ustanovitvi. Če bi Demosova vlada tedaj, v odločilnem zgodovinskem času, ob bok cilju slovenski osamosvojitvi postavila politični revanšizem ali kaj takega, bi bilo sanj o ustanovitvi države lahko hitro nevarno konec.

Zgodovinska zasluga osamosvojitvene vlade ni samo v tem, da si je postavila za cilj ustanovitev države, temveč zrelost in modrost, da je za ta cilj pridobila tudi politično opozicijo in dala široka krila vseljudski enotnosti.  

Nasploh je za najboljša in najlepša leta slovenske državotvornosti in državnosti značilno prizadevanje za oblikovanje nacionalnega soglasja.

S prvim političnim in družbenim soglasjem smo dobili demokratično družbo in samostojno državo.

Z drugim soglasjem smo po naši volji postali suveren in aktiven član evropske in severno atlantske družine.

Obe soglasji sta omogočili čudovite dosežke, na katere smo lahko odkrito ponosni. Od enotnega upora proti agresorju do diplomatskih priznanj, od izrednih znanstvenih, kulturnih, tehnoloških in športnih dosežkov do gospodarskega in socialnega napredka.

Vse od tedaj se zastavlja vprašanje kdaj, kako in o čem bi lahko sklenili tretje razvojno soglasje.

Zaradi zdravstvene krize, zaradi podnebnih sprememb, novih evropskih in svetovnih razvojnih smeri se nam zdaj, tako rekoč vsem na očeh, ponuja možnost in nujnost za oblikovanje soglasja o zeleni in pametni Sloveniji.

Za politično sodelovanje in oblikovanje potrebne enotnosti je namreč bistvena tudi vodilna misel, ideja o prihodnosti, okrog katere se sodeluje in oblikuje soglasje oziroma enotnost.

Zdaj, ko praznujemo 30 let naše čudovite samostojne Slovenije in se ponosno oziramo na naše izjemne dosežke, je najboljši in najbolj primeren čas, da oblikujemo soglasje o zelenem in digitalnem, socialno in gospodarsko trajnostnem razvoju Slovenije za naslednjih 30 let.

Kdor bo sposoben najbolj prepričljivo ponuditi temeljne zamisli o tem, in se bo na to popolnoma osredotočil brez skušnjav po posebnih strankarskih ali ideoloških ciljih, temu se ni treba bati za široko ljudsko podporo.

Nobena politična kregarija je ne bo zaustavila, kot je ni tista pred 30 leti, ko smo se naposled odločili za samostojno državo ali pred skoraj 20 leti za Evropsko unijo in Nato.

Iz 30 let naše državnosti smo se lahko na svojih uspehih in napakah naučili, da Slovenijo temeljno premika naprej koalicija za nekaj, ne koalicija proti.

Koalicija za neke velike cilje namreč vedno gradi na tistem, kar nam je skupno, ne na tistem, kar nas razdvaja, drugače ne more biti uspešna.

Taka je bila koalicija pred 30 leti in taka bo sposobna razvojnega preskoka zeleno ohranjene in tehnološke napredne Slovenije 2050.

Čudovito je, da nocoj, na ta praznični večer, Slovenija simbolno prevzema vodenje Sveta Evropske unije. Skupaj z demokracijo je bila evropska ideja konstitutivnega pomena za slovensko samostojnost. To je bilo bistvo majniške deklaracije, ki jo je tako poetsko in slovesno na bližnjem Kongresnem trgu prebral nesmrtni Tone Pavček.

Slovenija bo Evropsko unijo od svoje včlanitve vodila že drugič. Razumimo to kot lep kompliment in veliko odgovornost.

Tudi v času predsedovanja, ko bomo med drugim vodili konferenco o prihodnosti Evrope, se spomnimo, zakaj smo se sploh v prvi vrsti Slovenci zavzeli za evropsko družino.

Hoteli smo razumeti njene temeljne vrednote, od svobode medijev in vladavine prava, do demokracije in človekovih pravic na enak način, kot je to veljalo za zahodno evropske države članice.

Nismo se sklicevali na drugačno preteklost. V bistvu smo prav zaradi nje hoteli te vrednote razumeti na enak način. To razumevanje mora po moje ostati tako tudi danes, da namreč celotna Evropska unija razume temeljne vrednote na enak način.

Tudi glede tega se od Slovenije v naslednjega pol leta upravičeno pričakuje veliko.

Sporočam vsej evropski javnosti, da se bomo glede tega in vsega, kar zadeva visokih cilje predsedovanja v Sloveniji potrudili po naših najboljših močeh.

Gospe in gospodje.

Naposled, želim skleniti govor z izrazi iskrene hvaležnosti in velikega optimizma. V najhujšem času drugega vala epidemije sem obiskal vseh 13 regionalnih štabov civilne zaščite.

Vsi, poklicani in prostovoljci, so dali vse od sebe za zdravje in varnost vseh nas. Od vodij bolnišnic in zdravstvenih domov, do lokalnih skupnosti in humanitarnih organizacij.

V najtežjih časih sem se lahko prepričal o izjemni solidarnosti in povezanosti. Od blizu sem videl z masko zakrit obraz velike srčnosti in dobrote. To me je popolnoma prevzelo.

Verjetno so bili ljudje zelo različnih prepričanj, vendar so najprej in predvsem skupaj skrbeli za nas in gradili našo skupnost.  

To me je spomnilo na čudovito mavrico. Vsi smo različni, na nek način vsak svoje barve. Katero barvo smemo izločiti iz mavrice, da naj to še vedno ostane mavrica? Nobene.

Tako razumimo tudi našo državo in domovino. To smo mi. Ljudje čudovite mavrice, ki se naredi, ko po dežju posije sonce.

Samostojna in neodvisna Republika Slovenija je ponosna na svojo prehojeno pot in se že ozira v svojo slavno prihodnost.

Sprejmite vsi iskrene čestitke za praznik.

Naj živi Slovenija

Naj živi Evropska unija.

Foto: STA