Predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti

Ljubljana, 22. 7. 2019 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti.

Častni znak svobode Republike Slovenije je prejela skupina za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zaščite 1991 - 1994 za učinkovito, požrtvovalno in junaško izvedeno akcijo "Razminiranje 1991 - 1994", red za zasluge je prejela državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi za dolgoletno uspešno uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev. Listino o sodelovanju v enoti, ki je bila leta 1992 odlikovana s Srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije, pa so prejeli pripadniki Postaje mejne policije Holmec za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.


Utemeljitve:

Za učinkovito, požrtvovalno in junaško izvedeno akcijo »Razminiranje 1991–1994« prejme skupina za razminiranje iz Teritorialne obrambe in Civilne zaščite 1991 - 1994 častni znak svobode RS.

Osamosvojitev Slovenije je bilo največje dejanje v zgodovini našega naroda. Obramba njene samostojnosti pred agresorjem je bilo dejanje poguma, požrtvovalnosti, domoljubja in želje za svobodo. Zmaga v vojni za Slovenijo je bila potrditev pravičnega boja in dejanj, utemeljenih s pravico do obrambe pred agresijo. Vendar z zmago in prevzemom popolne suverenosti nad ozemljem Slovenije posledice vojne niso bile odpravljene.

Pred 25 leti je bilo uspešno končano razminiranje vojaških objektov. Agresorska vojska je med desetdnevno vojno in tudi po njej postavljala številne mine v vojaških objektih ali okoli njih. Miniranje je bilo nestrokovno, v nasprotju s pravili. Zapisniki o miniranjih so bili pripravljeni pomanjkljivo, včasih tudi namenoma napačno. Zaradi minskih polj in posameznih min je bilo več smrtnih žrtev in še večje število poškodovanih.

V takšnih razmerah je skupina posameznikov, vsi so bili prostovoljci, pripadniki Teritorialne obrambe in Civilne zaščite, nesebično, požrtvovalno in junaško izvedla akcijo ''Razminiranje 1991–1994''. Kljub nevarnosti in ogrožanju svojega življenja ali zdravja so razminirali številne objekte, ki jih je v letu 1991 prevzela Teritorialna obramba. Pregledanih je bilo 67 vojaških objektov, od tega jih je bilo treba razminirati 24. Skupina je v dveh akcijah našla, razminirala in izkopala 572 min. Žal je v akciji pripadnik skupine Leon Pilinger ob eksploziji mine utrpel težke poškodbe.

Uspešnost akcije potrjuje dejstvo, da po končanem razminiranju 30. junija 1994 na območjih, ki so bila pregledana in razminirana, ni bilo najdeno nobeno nevarno eksplozivno telo več.

Pripadniki skupine so posamezniki, ki so s svojimi hrabrimi dejanji rešili marsikatero življenje, celotni narod pa so opogumili in ozavestili, da smo sposobni v najbolj nevarnih situacijah s požrtvovalnostjo in strokovnostjo odpraviti vsake, tudi najbolj zahtevne in nevarne težave. Bili so sestavni del skupine, ki jo predsednik republike danes odlikuje s Častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti - skupina za razminiranje
Foto: Daniel Novakovič/STA

Za dolgoletno uspešno uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev prejme državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi red za zasluge na vojaškem oziroma varnostnem področju.

V Sloveniji prebivalci skoraj vsak dan naletijo na eksplozivne ostanke vojn oziroma neeksplodirana ubojna sredstva. Odstranjevanje in uničevanje teh sredstev sta naloga zaščite, reševanja in pomoči, ki ju izvaja Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pod okriljem Civilne zaščite.

Ustanoviteljica Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V enoti deluje 33 pripadnikov, ki so usposobljeni in izurjeni za prepoznavo, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Vsi so prostovoljci Civilne zaščite, s čimer se uvrščajo v skupino ljudi, katerih poslanstvo je pomagati državljanom ter zaščititi njihova življenja in njihovo premoženje.

V Sloveniji so iz časov vojn prejšnjega stoletja še vedno neznane količine neeksplodiranih sredstev, ki ogrožajo prebivalstvo. Pripadniki državne enote v povprečju dnevno izvedejo vsaj eno intervencijo, povezano s tovrstnimi sredstvi. Samo v zadnjih petnajstih letih so opravili več kot 6000 intervencij, se spoprijeli z okrog 100.000 kosi neeksplodiranih sredstev skupne teže več kakor 120.000 kilogramov.

Čeprav so pripadniki enote v zadnjih letih izvedli nekaj odmevnih akcij uničevanja predvsem letalskih bomb v morju ali bližini naselij, je njihovo delo večinoma neopazno. Vsakodnevna nevarnost in tveganje lastnega življenja ali zdravja v korist splošnega dobrega pripadnike enote uvršča med prave junake naše družbe. Priznanje zdajšnji sestavi državne enote pa je tudi priznanje več kot sto pripadnikom, ki so v preteklih desetletjih zavzeto in požrtvovalno uničevali posledice vojn, zaradi katerih je bilo v Sloveniji več tisoč žrtev. Koliko življenj je bilo rešenih zaradi junakov, ki danes prejemajo državno priznanje, ostaja neocenjeno, a neprecenljivo.

Predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti - Civilna zaščita
Foto: Daniel Novakovič/STA

Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije prejmejo pripadniki Postaje mejne policije Holmec listino o sodelovanju v enoti, ki je bila leta 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije.

Pripadniki Postaje mejne policije Holmec so v času agresije jugoslovanske armade na Republiko Slovenijo s svojim junaštvom, osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo bistveno prispevali k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije.

Vsi policisti Postaje mejne policije Holmec so že v času pred agresijo na Republiko Slovenijo izvajali številne aktivnosti za obrambo mednarodnega mejnega prehoda. Ker je bila v neposredni bližini objekta Postaje mejne policije tudi obmejna stražnica jugoslovanske armade, so bili ves čas izpostavljeni psihičnim pritiskom, saj so pripadniki armade že pred agresijo pripravili položaje za napad na objekt. Še posebej so se policisti izkazali v času sovražnikovih ultimatov, ko kljub življenjski ogroženosti niso popustili.

V času agresije so se vsi do zadnjega borili in kljub porušenju objekta, požaru, ranjenim in mrtvim uspešno premagali sovražno silo. Več ur so ob močnem ognju iz pehotnega in težkega orožja vztrajali v porušenem in gorečem objektu ter ga tudi uspešno ubranili. Njihov prispevek k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije je eden največjih na ozemlju Republike Slovenije v času agresije na našo državo. Pri obrambi sta dva pripadnika policije izgubila življenje, več jih je bilo težje in lažje ranjenih. Ti pripadniki so leta 1992 na podlagi ukaza Predsedstva Republike Slovenije prejeli Častni znak svobode Republike Slovenije.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je sprejel odločitev, da listino o sodelovanju v enoti, ki je bila 19. oktobra 1992 odlikovana s Srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije, prejmejo tedanji pripadniki Postaje mejne policije Holmec in posamezniki, ki so sodelovali s Postajo mejne policije Holmec ter opravili častno dolžnost obrambe domovine pri obrambi mejnega prehoda Holmec.

Predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti - policija Holmec
Foto: Daniel Novakovič/STA