Predsednik Pahor nagovoril zbrane na slovesnosti ob 23-letnici delovanja 430. mornariškega diviziona in vrnitvi posadke večnamenske ladje Triglav 11 z mednarodne operacije

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor se je v Kopru udeležil slovesnosti ob 23-letnici delovanja 430. mornariškega diviziona in vrnitvi posadke večnamenske ladje Triglav 11 z mednarodne operacije. Predsednik Pahor je imel na slovesnosti tudi slavnostni govor.

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja:

Velja govorjena beseda!

Spoštovani, sprejmite moje iskrene čestitke ob vašem jubileju.

Visoki gostje, dame in gospodje. 16. oktobra lani sem z nekaterimi od vas, z družinami tistih, ki so se tistega dne odpravili z ladjo Triglav na drugo, ne samo humanitarno, ampak tudi vojaško misijo, udeležil njenega odhoda. Ladja se je drugič odpravila v sredozemsko morje, da bi v okviru mednarodnih sil posredovala v begunski krizi. Pred časom je to storila izključno s humanitarnimi nalogami. Tokrat, v pol leta njenega delovanja na nemirnem sredozemskem morju, pa ni samo pomagala ljudem v stiski, ampak je opravila tudi druge naloge. Zlasti tiste, ki so bile povezane s preprečevanjem tihotapstva. Ob robu Münchenske varnostne konference januarja letos, sem se pogovarjal s številnimi visokimi političnimi in vojaškimi predstavniki. Ti so mi vsi, brez izjeme, poudarili brezhibnost vašega dela. Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil sem bil zelo ponosen na to, da lahko Slovenija kot pomorska država, s tradicijo in seveda z omejenimi vojaškimi resursi, tako pomembno sodeluje v mednarodnih misijah tudi na morju, z našo ladjo in da pri zaveznikih vzbudi toliko občudovanja. Zaradi profesionalnosti, zaradi predanosti in brezhibnosti opravljenega dela.
Mislim pa, da je enako pomembno, in tukaj so tudi predsednik in člani Obora za obrambo v Državnem zboru Republike Slovenije, da z enakim ponosom spremljamo vaše delo tisti, ki smo odgovorni, da ustvarjamo pogoje in da se, to želim poudariti, s ponosom na vaše delo ozira tudi vsa slovenska javnost. Slovenska vojska ima sicer visok ugled v javnosti. Kar pomeni, da ima slovenska javnost glede njenih prispevkov v zagotavljanju in krepitvi varnosti visoka pričakovanja. Prihodnji teden v sredo bom kot vrhovni poveljnik obrambnih sil sprejel poročilo, ki mi ga bosta tako kot vsako leto predala ministrica za obrambno in načelnik generalštaba Slovenske vojske. Poročilo je sinoči prispelo v mojo pisarno in čaka, da ga skupaj s svetovalci do sestanka temeljito preučim. Ne bom presenečen, če bom dolžan že tretje leto zapored ugotoviti, da v Slovenski vojski lahko občudujemo visoko pripadnost, profesionalnost, predanost vojakov in vojakinj, častnic in častnikov ter vsega osebja v sistemu Slovenske vojske. Da pa večjo pripravljenost omejujejo finančna sredstva. In izkoriščam to priložnost, da ob navzočnosti pomembnih odločevalcev rečem, da tudi zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin, Sloveniji kot majhni državi, odprti v svet, članici Zavezništva NATO, državi, ki je dolžna zagotoviti varnost države, ljudi in premoženja, ki se zdi mnogim našim ljudem samoumevna, da mora v teh spremenjenih okoliščinah tudi finančno investirati. Do tega nacionalnega konsenza se moramo, kot rečeno zaradi hitro spreminjajočih se okoliščin v mednarodnem okolju, dokopati relativno hitro. In glede teh spremenjenih okoliščin bi rad v drugem delu govora rekel nekaj besed.

V zadnjih sedmih letih je Evropsko unijo prizadela finančna in migrantska kriza. Zgostitev terorističnih napadov na območju Evropske unije, torej v naši širši domovini, in njihova nepredvidljivost v prihodnosti nam dajo vedeti, da ni nobenih razlogov za to, da bi se zanesli na to, da se bodo le ti kmalu končali oziroma ne predstavljajo neke trajnejše komponente ogrožanja naše varnosti. Želim reči, da se morda bliža čas, ko bomo ugotovili, da po tem, ko smo se v manj kot desetih letih soočili s finančno in begunsko krizo, soočili tudi z varnostno krizo. Morda je to danes prezgodaj reči, vendar pa je nekdo, ki zaseda položaj odgovornega za obrambni sistem, dolžan pogledati nekoliko dlje v prihodnost, da ga ta ne bi presenetila. Tako kot smo bili to sposobni storiti pred petindvajsetimi leti in zavarovati odločitev naših ljudi za suvereno in neodvisno državo. Slovenija je odprta družba in država, zato si ne smemo delati iluzij, da je varnost, ki je velika dobrina naše deleže, trajna, ne da bi se v spremenjenih okoliščinah posebej potrudili, da bi taka tudi ostala. Ne gre samo za finančni vidik. Gre tudi zanj, a tudi za vse tiste vidike, ki delajo našo družbo stabilno. Še vedno sem prepričan, da je gospodarsko okrevanje najpomembnejše za našo socialno in sleherno povezanost. Dejstvo pa je, da povečanje varnostnih groženj v naši soseščini od nas terja, da preučimo in po potrebi moderniziramo varnostni sistem. Ta investicija se bo upravičila, ker bo dolgoročna in bo imela trajnejše učinke. Posodobila bo slovensko vojsko, posodobila bo slovensko policijo, naše obveščevalne službe in vse druge instrumente, s katerimi država varuje varnost ljudi in premoženja. Zavzemam se, da slovenska politika, ki ima v rokah škarje in platno glede tega vprašanja, skupaj s stroko najde primerne rešitve, da v nekem razumnem času, toda dovolj zgodaj, da se nam ne bo treba ob kakšnih dogodkih, ki bi nam lahko sledili v prihodnosti, opravičevati, ampak jih bomo preprečili dovolj zgodaj, najde, glede na naše finančne in druge kapacitete, ustrezne ukrepe za posodobitev celotnega varnostnega sistema. Gospodarsko okrevanje je vitalnega pomena za naš družbeni razvoj. V enaki meri zaradi varnostnih tveganj, ki so spričo terorističnih napadov in drugih varnostnih groženj v svetu povečana, potrebujemo sodoben obrambni in varnostni sistem. To je investicija v tako državo in družbo, v kateri se bodo naši ljudje, ne glede na preštevilne novice o napadih znotraj Evropske unije in o kriznih žariščih, ki ne pojenjajo v mednarodni skupnosti, počutili varne. Zaskrbljenost ljudi, ki jo lahko vidimo in slišimo te dni po dogodkih v Bruslju, ki niso daleč od tistih v Parizu, je upravičeno. Ampak kot sem dejal, namesto strahu moramo na ta razvoj dogodkov odgovoriti s premišljenimi in odločnimi ukrepi. Sedaj je tak čas. To je odgovornost, pred katero ne more nihče, ki ima pristojnosti za to, bežati. Slovenija je članica Zveze NATO. Neka iluzija, da pomeni vstop v zavezništvo v bistvu prenašanje bremena za našo varnost na druge, je obsoletna tudi v luči nedavnih dogodkov. Čeprav smo majhna drzava članica, smo dolžni del bremena prevzeti nase. Imamo ljudi, ki so to sposobni in imamo tradicijo, ki to pričakovanje opravičuje. Če želimo zaradi sebe, naše in kolektivne varnosti v katero polagamo upe znotraj zavezništva dobiti rezultate, ki jih želimo, moramo v to tudi investirati. Zdaj je pravi čas.

Kot prepričan Evropejec naj sklenem ta govor z upanjem, da ti napadi, ki so direktno ogrožanje evropske varnosti, naše širše domovine, ne bodo imeli za posledico samo zatekanje k nacionalnim ukrepom za povečanje varnosti držav članic, tudi Slovenije. Prizadeval si bom, da bo prav v teh trenutkih, ko bodo skušnjave, da bi se prav to zgodilo, da bi se zapirale meje, da bi se na take konservativne načine skušalo zavarovati varnost lastnih državljanov in družb, da bi videli, da je rešitev ne v manj Evrope, ampak v več Evrope.

Slovenija kot majhna država, ki želi ohraniti svojo nacionalno identiteto, ima interes, neposredni nacionalni interes, da ta projekt večje povezanosti, sodelovanja, tudi varnostnega, uspe. Z vsemi temi načrti, z vsemi temi željami, končujem nagovor s čestitkami za vaše brezhibno opravljeno delo. Pol leta nazaj ste se poslovili z upanjem, da boste svoje delo opravili tako, kot od vas pričakujejo tisti, ki so vas na nemirno morje poslali in tisti, ki ste jim pomagali. To ste opravili tako, da smo vsi lahko ponosni in z vedenjem, da Slovenija razpolaga tudi na morju z silami, ki so primerljive z našo velikostjo, vendar profesionalne, izurjene in kadarkoli sposobne posredovati, da ta mir in varnost, ki ga imamo in uživamo, ohranimo in okrepimo.

Spoštovani pripadniki 430. mornariškega diviziona,

sprejmite moje čestitke. Vsi ostali, zlasti svojci, prejmite zahvalo za vašo potrpežljivost in razumevanje za njihovo odrekanje. Vsem skupaj želim, da bi dosegli se veliko takih imenitnih uspehov in krepili nekaj, kar je veliko vredno v luči soočanj z izzivi 21. stoletja: to je naš odnos in našo samozavest, da smo kadarkoli sposobni se soočiti se s katerimkoli problemom, da zagotovimo našim ljudem mir in varnost.


Foto: Stanko Gruden/STA