Predsednik Pahor na slovesnosti ob izidu jubilejne Ustave Republike Slovenije

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesnosti ob izidu jubilejne, certificirane Ustave Republike Slovenije, ki jo je izdal Uradni list ob 30. obletnici sprejema Ustave Republike Slovenije. Predsednik republike je imel na slovesnosti govor, direktor Uradnega lista Denis Stroligo pa mu je ob koncu slovesnosti izročil prvi izvod jubilejne izdaje Ustave RS.



Predsednik Pahor se je slovesnosti udeležil v okviru prizadevanj za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Besedilo govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod direktor Stroligo,
Spoštovani ugledni gostje,
Gospe in gospodje,

Počaščen sem, da lahko spregovorim nekaj besed na svečanosti ob izidu jubilejne, certificirane izdaje Ustave naše države, Republike Slovenije, ob obletnici velikih dogodkov izpred 30-ih let.

Dovolite, da na začetku omenim, da smo v Predsedniški palači prav v počastitev teh dogodkov doslej priredili že 12 posebnih slovesnosti, kar nekaj med njimi je bilo posvečenih pomembnim korakom v pripravah na sprejem Ustave RS. Z njimi smo se spomnili:

1. sprejema Brionske deklaracije,
2. ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic,
3 Majniške deklaracije 1989 za suvereno državo slovenskega naroda,
4. posaditve Lipe sprave na ljubljanskih Žalah,
5. razglasitve amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije,
6. Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije,
7. odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije,
8. izvolitve osamosvojitvene vlade Republike Slovenije,
9. razglasitve ustavnih amandmajev XCVI, XCVII in XCVIII k ustavi Republike Slovenije,
10. odločitve Demosa, da Skupščini Republike Slovenije predlaga razpis plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije,
11. podpisa Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo,
12. razglasitve ustavnega amandmaja XCIX k ustavi Republike Slovenije, s katerim je Slovenija izstopila iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije.


Ti dogodki, takratna velika dejanja, so pomenili rojstvo naše suverene države. Prav s sprejemom Ustave pa smo opredelili njeno vsebino: demokratično ureditev temelječo na spoštovanju človekovega dostojanstva vsakogar in na varstvu njegovih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Temeljna ustavna listina, ta rojstni list naše države, skupaj z Ustavo in spremljajočimi ustavnimi zakoni določajo temeljne okvire in pogoje svobodnega in pravičnega sožitja vseh prebivalcev naše države. Določajo njeno ureditev, katere bistvo je sobivanje različnosti, različnih idej, tudi interesov, tudi različnih predstav o bodočem razvoju države. Skratka sobivanje in spoštovanje različnosti, kar je bistvo demokracije.

Okvir za to določa Ustava, ki je v bistvu družbeni dogovor o mejah različnosti in o pravilih, ki zagotavljajo red ob hkratni svobodi. Ustava določa svobodo in hkrati okvire svobodnega življenja in ustvarjanja. Ustava zagotavlja ravnotežje med svobodo in redom, določa mejo med svobodnim življenjem in ustvarjanjem in anarhijo. Demokratična ureditev temelječa na Ustavi, ustavna demokracija, kakršna je tudi naša, je zanesljivo doslej najboljša, najsvobodnejša, najpravičnejša ureditev človeške družbe. Ni idealna in brez problemov, a najboljša od vseh ureditev v človeški zgodovini doslej.

Ustavne norme in načela, njihova razlaga in uporaba, so odraz družbenega razvoja in vrednot, torej dinamične kategorije. S pogledom v prihodnost je mogoče trditi in pričakovati, da utegnejo z uveljavljanjem novih tehnologij, umetne inteligence in digitalizacije nastati novi ustavnopravni izzivi in nove interpretacije nekaterih ustavnih načel, hkrati pa se v naši družbeni in politični stvarnosti krepi potreba po doslednem in enakopravnem uveljavljanju vladavine prava za vse.

Vedno znova je treba poudarjati pomen uresničevanja in varovanja človekovih pravic – državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih, kulturni, do zdravja in izobraževanja – pa tudi pomen njihovega ravnotežja in morebitnih omejitev ob navzkrižjih med njimi. Še vedno se kažeta prostor in potreba po doslednejšem uveljavljanju vladavine prava in človekovih pravic pri nas, saj lahko samo to vodi k več zaupanja v sodstvo v celoti in več vere v njegovo neodvisnost.

Ravno zaupanje v neodvisnost sodišč in njihovo visoko profesionalnost je osnova delovanja pravne države in zaupanja državljanov, da spoštovanje prava pomeni tudi pot k njihovemu uspehu.

Dovolite mi še eno misel. Ob spominjanju, kot ste zapisali, gospod Stroligo, na enega najbolj »državotvornih dejanja v zgodovini slovenskega naroda – sprejetje slovenske ustave« velja omeniti tudi njenega varuha, Ustavno sodišče.

Res je, vsi smo dolžni spoštovati in varovati našo Ustavo, vsi, vse veje oblasti, vsi državni organi, državljanke in državljani, vsi imamo to dolžnost.

Da pa bi bila Ustava, njena vsebina, še zlasti v njej določene človekove pravice pa tudi omejitve organov oblasti zavarovane tudi pred samovoljo večine, so veliki misleci prava in nekaj takrat najbolj naprednih in demokratičnih držav pred približno 100 leti vzpostavili poseben organ, varuha Ustave, Ustavno sodišče.

Neodvisen in hkrati avtoritativen organ po njegovem položaju, še zlasti pa po njegovi sestavi, uglednih in neodvisnih ustavnih sodnikov, predanih vrednotam, ki jih vsebuje in varuje prav ustava.

Naj končam z zahvalo vsem, ki so prispevali k jubilejni izdaji naše Ustave, pa tudi s hvaležnostjo tistim, ki so našo ustavno demokracijo gradili s teoretičnim delom in z ustavno pravno judikaturo.

In naj hkrati izrazim željo, da bi bila ustava, ta »magna carta« človekovih pravic in svoboščin in varuh vladavine prava, v naši državi morda prav v obliki tokratne jubilejne izdaje, med knjigami v domovih, s tem tudi v glavah in v srcih, naših ljudi.