Luigia Negro

Medalja za zasluge
za vztrajno in predano voditeljsko delo pri utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne identitete prebivalcev slovenskega porekla v Reziji

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Luigii Negro vročil odlikovanje medaljo za zasluge 12. decembra 2016 na slovesnosti v Predsedniški palači.




Foto: STA

Utemeljitev:

Luigia Negro je nosilka slovenstva v Reziji, ozki dolini na italijanski strani kaninskega pogorja. Doma v vasi so vedno govorili rezijanščino, ki spada med slovenska narečja. Pa vendar se Luigia Negro ne spominja, da bi med domačini v času njenega otroštva rezijanščina veljala za narečje slovenščine ali Rezijani za pripadnike slovenske manjšine. Sorodnost rezijanščine s slovenščino je odkrila sama ob listanju slovenskih knjig. Takrat se je vpisala v tečaj slovenščine.

Danes je Luigia Negro osrednja osebnost slovenske kulture v Reziji. Že od leta 1990 v Zvezi slovenskih kulturnih društev v Reziji daje pobude in organizira razstave, koncerte, predstavitve knjig, srečanja. Štirinajst let je bila predsednica najpomembnejšega rezijanskega kulturnega društva Rozajanski Dum, še naprej ureja njihov bilten. Vodi društvo Muzej rezijanskih ljudi, ureja različne publikacije, od knjig do koledarjev in brošur, piše članke za slovenske časopise v zamejstvu ter sodeluje pri pripravi slovenskih tedenskih radijskih oddaj, kot sta Te rozajanski glas in Okno na Benečijo. Skoraj desetletje je bila občinska svetovalka v Reziji, kjer je skrbela za občinsko knjižnico in bila odgovorna za občinski bilten. Bila je tajnica lokalnega turističnega društva in kot pobudnica tudi sodelavka v projektu Spoznati Rezijo od leta 1991.

Luigia Negro je segla daleč čez meje domače doline in jo srečamo vsepovsod po deželi Furlaniji - Julijski krajini, v Sloveniji in drugih državah, kjer predstavlja Rezijo in njene ljudi. Od leta 2009 je predsednica slovenske krovne organizacije SKGZ za Videmsko pokrajino.

Skrb Luigie Negro kot kulturne delavke ni namenjena samo slovenščini, pač pa ohranjanju rezijanskega narečja in rezijanske kulture. Iz lastnih izkušenj ve, da je znanje knjižnega jezika varovalka pred asimilacijo in pot za ohranitev bogastva slovenskih narečij. Ve, kako velik pomen imajo pri tem kulturna srečanja in prireditve in od tod njena vnema. Državne meje so padle, naravne ostajajo. A kljub slednjim Luigia Negro današnji čas vidi kot priložnost za mlade, da ohranijo svojo rezijansko identiteto in si tudi z njo ustvarjajo prihodnost.

Za izjemen prispevek k utrjevanju slovenske identitete na najzahodnejšem delu etničnega ozemlja in ohranjanju bogastva evropske kulturne dediščine gredo Luigii Negro vse naše zahvale, podpora in priznanje.