Predsednik Pahor ob dnevu Primoža Trubarja na prireditvi slovenske manjšine v Sovodnjah ob Soči: »Slovenski jezik je bil in bo temelj naše samobitnosti«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes popoldan obiskal slovensko manjšino v Sovodnjah ob Soči.

Predsednik republike se je na povabilo Luce Piska, župana občine Sovodnje ob Soči v Italiji, udeležil slovesnosti »Vsi smo Trubarjevi«, ki so jo krajani Rubij pripravili pred jutrišnjim slovenskim državnim praznikom, dnevom Primoža Trubarja.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Slovesnost je potekala ob spomeniku Primoža Trubarja, postavljenem leta 2008 v počastitev 500-letnice rojstva očeta slovenskega knjižnega jezika. Po zgodovinskih pričevanjih naj bi Trubar novembra leta 1563 prespal v bližnjem rubijskem gradu, danes pa je Trubarjev spomenik v zamejstvu simbol Trubarjeve izjemne vloge za slovenski jezik, na katerem je bil utemeljen slovenski narod že davno pred ustanovitvijo svoje države.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik republike Borut Pahor je bil slavnostni govornik na slovesnosti, ob tej priložnosti pa je k spomeniku Primoža Trubarja položil venec. Zbrane je nagovoril tudi župan Luca Pisk, ki se je predsedniku republike zahvalil za obisk, ki je slovenski manjšini veliko pomenil. »Naša prihodnost je odvisna od sporočil in dejanj, ki jih odrasli posredujemo novim generacijam. Te vrednote morajo biti skupne vsem Evropejcem, saj verjamemo, da je Evropska unija jamstvo za mir, človekove pravice in osebne svoboščine in da je vojna, kjerkoli na svetu in kadarkoli v času, neprimerno sredstvo za reševanje mednarodnih sporov,« je poudaril župan.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Na slovesnosti so nastopili učenke in učenci Osnovne šole Petra Butkoviča Domna, dijakinje in dijaki klasičnega liceja Primož Trubar iz Gorice, gojenci Glasbene matice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel ter dekliška vokalna skupina Biseri.

Lana in Simon z liceja Primoža Trubarja sta v svojem nastopu poudarila, da je bil Primož Trubar zelo navezan na svoj narod in se je zavedal pomena maternega jezika, še posebej, ker je veliko časa živel v tujini. »Slovence ni samo opismenjeval, jih je tudi nacionalno vzpodbujal. Zato je posebno nam, ki živimo na stičišču več narodov, za zgled,« sta dejala.


Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega nagovora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod župan,
spoštovana gospa senatorka, gospod prefekt,
spoštovani visoki gostje,
rojaki, dragi slovenski in italijanski prijatelji,

hvala za prijazen pozdrav.

Gospod župan, najprej bi se rad zahvalil vam, da ste me ob tej priložnosti povabili medse v ta čudoviti kraj, ki ima nekaj skupnega z mojo pisarno v Ljubljani – kip Primoža Trubarja.

Ko sem na začetku prvega mandata opremljal osrednjo delovno in uradno pisarno predsednika republike, sem na osrednje mesto postavil sliko našega pesnika, Franceta Prešerna, poleg nje pa kip Primoža Trubarja.

Saj ne, da Slovenci v svoji dolgi zgodovini ne bi imeli tudi slavnih vojskovodij, znanstvenikov in drugih pomembnih osebnosti z različnih področij našega življenja in dela – med nami upravičeno velja prepričanje, da nas je najprej in najbolj ohranila naša beseda, zvestoba njej in naše občudovanje vseh tistih, ki so jo od Primoža Trubarja, ki jo je utemeljil v njeni pisani obliki, privedli do umetniškega parnasa s Francetom Prešernom.

Da je temu tako potrjuje tudi dejstvo, da imamo Slovenci kot eden redkih narodov izbran dan kulture za svoj državni praznik.

Danes smo se zbrali na predvečer drugega državnega praznika, prav tako neposredno povezanega z našo kulturo: dneva Primoža Trubarja, ki ga praznujemo jutri.

Sprejmite, na predvečer našega državnega praznika, moje najbolj iskrene čestitke z najboljšimi željami za našo skupno, lepo in varno prihodnost.

Trubar je našemu narodu podaril nekaj čudovitega – knjigi v maternem jeziku. Bil je utemeljitev naše pisane besede in s tem postavil temelje našega narodnega razvoja.

Čeprav skoraj pol tisočletja potem Slovenke in Slovenci nismo imeli lastne države, smo imeli svoj knjižni jezik, v katerem smo se lahko pogovarjali, razmišljali, komunicirali med seboj in s svetom.

Slovenski jezik je bil in bo temelj naše samobitnosti. Z njim smo si zagotavljali preteklost in si bomo zagotovili prihodnost.

»Vsi smo Trubarjevi,« ste sijajno poimenovali današnjo slovesnost, in Trubarjevi bomo za vselej tudi ostali.

Dragi slovenski rojaki, dragi italijanski prijatelji,

v zadnjem času sem pogosto v zamejstvu, v prijateljski Italiji. Prosim, razumite to kot izraz moje iskrene predanosti temu, da zlasti po naši osamosvojitvi in vstopu v Evropsko unijo, v našo veliko evropsko družino, razumemo pomen skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Sicer in zlasti v luči jutrišnjega državnega praznika, bi se vam kot predsednik republike in, kolikor mi položaj to omogoča, v imenu vseh naših ljudi v domovini, želel zahvaliti za vašo predano skrb slovenskemu jeziku in ohranjanju pisane besede, osrednjemu elementu naše samobitnosti.

Rad bi se zahvalil tudi našim italijanskim prijateljem, da razumejo pomen slovenske besede za ohranitev naše samobitnosti, da jo spoštujejo in si enako kot mi, ko gre za italijansko skupnost v Sloveniji, prizadevajo, da bi v sožitju in iskrenem prijateljstvu omogočili sobivanje obeh jezikov in ustvarjali čudovit, prijateljski, miren in varen prostor za danes in za bodoče generacije.

Skupaj praznujemo tudi naše evropejstvo – kot Slovenci, kot Italijani, kot povezana družina narodov in držav. Kot bi Primož Trubar slutil, da nam bo v tem smislu prišel prav kot del reformacije, kot del gibanja, ki je pred pol tisočletja na drugačen, a vizionarski način skušalo povezati Evropo v celoto.

Praznujemo skupaj, kot pripadniki slovenskega in italijanskega naroda, kot prijatelji in kot Evropejci. Skupaj smo del Evropske unije – družine, ki ima več kot 400 milijonov ljudi in 24 uradnih jezikov. Družine, ki temelji na spoštovanju razlik med nami, na razlikah med našimi istovetnostmi, hkrati pa jih povezuje v čudovito, strpno skupnost.

Slovenci, Italijani in drugi narodi smo ponosni na jezik, ki ga govorimo, na kulturo, ki je nastala na njegovi osnovi, na vse, kar določa naše samobitnosti, hkrati pa smo ponosni, da zmoremo negovati te različnosti in jih usklajevati v prid miru, varnosti in blaginje.

Gospod župan, na koncu najinih govorov sva se oba spomnila vojnih grozot nedaleč od tu, v Ukrajini. To nas opominja, da mir, varnost, sožitje, strpnost, blaginja, ki jih uživamo, niso same po sebi umevni. Mi tukaj uživamo mir, varnost in sožitje in smo poklicani, da vsak na svoj način in po svojih močeh prispevamo, da se med seboj razumemo in spoštujemo ter čuvamo vse naše samobitnosti in posebnosti, ker nas bogatijo – zlasti pa seveda naš jezik.

Preveva me iskreno upanje, da smo se s stoletji in desetletji različnih preizkušenj naučili, da zmoremo. Da smo sposobni na tem čudovitem delu Evrope, naše skupne domovine, oblikovati skupnost, ki se bo med seboj bodrila, si pomagala in praznovala svoje posebnosti in hkrati gradila tisto, kar nam je skupno.

Gospod župan, rojaki, dragi prijatelji,

zelo sem počaščen, da sem na predvečer državnega praznika tu, med vami.

Naj se vam še enkrat zahvalim za vašo skrb za jezik, katerega utemeljitelj pisane besede je bil Primož Trubar. Jezik, ki nas določa, s katerim živimo in bomo živeli.

Hkrati pa kličem vsem nam, vključno z našimi italijanskimi prijatelji, da imamo čudovito priložnost, ki je morda nikdar prej nismo imeli, da spoštujoč vse te posebnosti zgradimo prihodnost, ki bo varna za naše otroke. Ni večjega in lepšega zadoščenja kot to, da nam to uspeva.

Vsem vnovič čestitke ob prazniku, vse najboljše in hvala za vašo pozornost.