Četrto trilateralno srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške v Salzburgu

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Salzburgu udeležil četrtega trilateralnega srečanja predsednikov Republike Avstrije, Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Tokrat ga je gostil zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen. 

V delovnih pogovorih so predsedniki v okviru trilateralnega srečanja veliko pozornosti namenili prihodnosti Evrope po Rimski izjavi, sprejeti marca 2017 ob 60. obletnici Rimske pogodbe. Izjava začrtuje v prihodnjih desetih letih naslednje cilje: varna Evropska unija (EU), EU blaginje in trajnostnega razvoja, socialna EU in močnejša EU v svetu. Predsedniki so razpravljali o njej v luči nedavnega junijskega Evropskega sveta in začetka pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Predsednik Pahor je poudaril, da se Slovenija zavzema za tesno sodelovanje med vsemi državami članicami v okviru institucij EU in njenega pravnega okvira. Ob tem je slovenski predsednik poudaril, da je za nas bistvena enotnost EU-27. Slovenija želi ostati v najbolj tesno povezanem delu EU in si prizadeva za EU, ki zagotavlja zunanjo in notranjo, ekonomsko in socialno varnost. 

Predsedniki so razpravljali tudi o razmerah v regiji Jugovzhodne Evrope. V tem okviru so spregovorili o nadaljevanju evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, obvladovanju vpliva zunanjih igralcev v regiji ter ohranjanju širitvene dinamike na evropski ravni. 

V nadaljevanju je predsednik Pahor povedal, da Slovenija ostaja zavezana nadaljnji integraciji EU in njenemu komunitarnemu značaju. V tej luči se Slovenija zavzema za ohranjanje dinamike procesa širitve za države sosednje regije Zahodnega Balkana: hitrost širitvenega procesa se mora odzvati na učinkovitost procesa reform v državah regije. Predsednik Pahor je ob tem ponovno poudaril, da mora biti proces širitve politični in ne tehnični, administrativni proces. Aktivnosti Slovenije v sosednji regiji vključujejo ekspertno pomoč pri reformah, pozitivno agendo za mlade, pobudo Slovenije na področju boja proti terorizmu na Zahodnem Balkanu in delovanje v regionalnih pobudah, kot sta Brdo-Brijuni Process in Berlinski proces, je dejal slovenski predsednik. 

Sogovorniki so ugotovili, da se vse tri države soočajo s podobnimi izzivi, predvsem pa imajo skupno odgovornost za ohranitev miru in stabilnosti v regiji. V tem okviru so predsedniki ponovili podporo širitvi in evropski perspektivi sosednje regije Zahodnega Balkana. 

Predsedniki so se dogovorili za nadaljevanje dialoga o regionalnem sodelovanju v zdaj že tradicionalnem formatu trilaterale, pri čemer bo naslednja gostiteljica, v letu 2018, Slovenija. 

Na novinarski konferenci so vsi trije predsedniki poudarili, da si bodo prizadevali za krepitev miru in stabilnosti v regiji, pri tem pa izpostavili pomen dialoga, ki državam v regiji omogoča reševanje bilateralnih in regionalnih vprašanj.

Glede uveljavitve sodbe arbitražnega sodišča je predsednik Pahor dejal, da ne gre za vprašanje, ali uveljavitev ali ne, temveč kdaj in kako. "Slovenija pričakuje iz Hrvaške namig oz. sporočilo, on the record ali off the record, da je načeloma pripravljena sprejeti uveljavitev arbitraže. Tako bi lahko skozi dialog in po mirni poti uveljavili odločitev arbitražnega sodišča."


Foto: Daniel Novaković / STA