Pogovor predsednika Pahorja za srbski časopis Kurir

Pogovor Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za srbski časopis Kurir.



1. Po pojavu non-paperja, ki naj bi ga domnevno napisal slovenski premier Janez Janša, in v katerem je predviden "dokončni razpad SFRJ", s posebnim poudarkom na delitvi BiH in "mirni ločitvi" ter ustvarjanju " velike Albanije", ste se oglasili in dejali, da nasprotujete spreminjanju meja na Balkanu, da se torej zavzemate za celovito BiH. Kako ste doživeli pojav tega non-paperja in kasneje tistega o kosovskem vprašanju, ki naj bi domnevno izhajal iz Francije in Nemčije? So to nekakšne preizkušnje?

Objavo »non-paperja« sem doživel kot nevarnost, da Slovenija izgubi verodostojnost iskrene prijateljice vseh narodov in držav Zahodnega Balkana in njihove evroatlantske perspektive.

Vsebina »non-paperja« je ravno nasprotna mojim pogledom na skupno evropsko prihodnost. Rešitev vidim v bistveno hitrejši širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, kar mora Bruselj videti kot geopolitično vprašanje. Pred očmi mora imeti celotno območje Zahodnega Balkana in iskreno željo, da vse države čim prej postanejo polnopravne članice EU.

Samo v tem primeru meje ne bodo imele več takega pomena, nacionalizem pa bo izgubil svojo privlačnost. To je pomembno za ohranitev miru in varnosti ter blaginje ljudi v tem prostoru.

2. Ali imajo prav analitiki, ki trdijo, da je EU zanemarila Balkan? Vidimo, da se vse redkeje govori o priključitvi balkanskih držav, sedaj je tu nekakšna »perspektiva za Zahodni Balkan«. Ali bo vprašanje širitve v središču v času slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici tega leta?

Sem med tistimi, ki menimo, da bi EU morala dati širitev EU na Zahodni Balkan bistveno višje na svojo agendo. Večina držav EU je od širitev utrujena, želi si predvsem notranje konsolidacije in rešitev odprtih vprašanj z Rusijo, Turčijo, Severno Afriko, itd. Vendar pri tem spregleda, da se kopičijo problemi neposredno na njenem dvorišču in da jih ne opazi zato, ker je mir.

Upam, da bo Slovenija s predsedovanjem Svetu EU dodala nekaj pospeška dinamiki širitve. Vsekakor mora prinesti vsaj rešitev za blokado Severne Makedonije in napredek Albanije.
Trudil se bom, da bo k temu prispeval tudi Summit voditeljev Brdo – Brijuni 17.5. letos.

3. Kaj je po vašem mnenju trenutno največji problem na Balkanu? Ali je to nerešeno vprašanje Kosova?

Največji rešljiv problem je izguba zaupanja v skorajšnjo vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Zaradi tega se dodatno izgublja politična volja za reforme, namesto tega se krepi nacionalizem, ki išče rešitve v spremembi meja. Če bi npr., pogojno rečem, »v paketu« sprejeli sorazmerno hitro v EU vse države Zahodnega Balkana, bi rešili najbolj vitalne interese tega držav in Evropske unije, predvsem zagotovili mir in stabilnost.

4. Na Brdu pri Kranju boste 17. maja v okviru pobude Brdo-Brijuni Process priredili srečanje voditeljev držav Srbije, Hrvaške, Črne gore, Makedonije, BiH in Kosova. Katere teme bodo v središču pozornosti?

Če bo politična volja in konsenz, bomo poskušali sprejeti zaključke (conclusions), v katerih se bomo zavzeli za pospešeno dinamiko širitve EU na Zahodni Balkan, pospešitev reform v državah tega dela Evrope, skoraj gotovo bomo na en ali drugi način izrazili zadržanost do spreminjanja meja, pričakujem, da bomo podprli Severno Makedonijo in Albanijo glede nadaljnje poti v EU.

Srečanje je velika priložnost za dialog, ki je ne smemo zamuditi. Kar se Slovenije kot gostiteljice tiče, se zares temeljito pripravljamo na ta vrh.