Predsednik Pahor nagovoril udeležence mednarodne konference "Slovenia and Central Europe 25 years later" 

Predsednik republike je udeležence nagovoril po predsedniškem panelu, v katerem so sodelovali nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schuessel, nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić in predsednik prve slovenske vlade Alojz Peterle.

Svoj nagovor je predsednik republike usmeril v prihodnost Evrope in spomnil na četrtkov referendum v veliki Britaniji, ko bo prvič neka država članica EU odločala o izstopu iz Evropske unije. Po mnenju predsednika republike je to zgodovinski signal, da je z našo širšo domovino nekaj narobe oz. da manjka jasna vizija glede prihodnosti Evropske unije, kar je, po njegovi oceni, žal imeniten humus za tiste, ki zagovarjajo nacionalistične principe v EU. Ob tem je predsednik Pahor spomnil na besede prvega predsednika Vlade Republike Slovenije Lojzeta Petrleta, ki je na panelu pred dogodkom dejal, da imamo opravka s procesom renacionalizacije, kjer smo tisti, ki verjamemo v evropsko idejo, zadovoljni, da ta sploh še obstaja. »Menim, da s tem ne smemo biti zadovoljni, ampak moramo tisti, ki verjamemo v pomen evropske ideje za mir, varnost in blaginjo ljudi, dati pobudo za poglobljeno sodelovanje držav,« je poudaril predsednik Pahor.

Ob tem je predsednik republike ponovil, da se bo v primeru morebitnega izstopa Velike Britanije iz Evropske unije zgodil radikalen in sunkovit proces razvrščanja tistih, ki bodo v Evropski uniji ostali. Četudi se bodo Britanci odločili, da ostanejo, kar si želimo – a to prepuščamo njihovi suvereni odločitvi – bo to pomenilo nek zgodovinski znak. 

Ob tem je predsednik poudaril, da meni, da bo proces novega razvrščanja hiter in nepredvidljiv in se bo odvijal glede na pripravljenost držav in njihov pogled na sodelovanje. »Slovenija ob tem ne sme biti pasivna, ampak mora te procese spremljati bolj intenzivno in se z reformami doma in navzven priključiti v ta proces, da bo na koncu ostala v najbolj povezanem delu Evropske unije. Vsaka druga opcija bi bila nevaren zdrs nazaj,« je opozoril predsednik in dodal, da to ni le stvar volje, ampak tudi pripravljenosti za sodelovanje v tem najožjem delu, skupaj s Francijo in Nemčijo.

V sklepnem delu svojega govora je predsednik republike spomnil na razpravo, ki je potekala v slovenski politiki pred 25 leti glede Višegrajske skupine, ki danes predstavlja najbolj vidno srednjeevropsko povezavo znotraj EU. Povedal je, da je imela slovenska politika različna stališča glede umeščanja v politični pojem Višjegrad predvsem v luči orientacije slovenske politike proti Zahodni Evropi. Ob tem je predsednik opozoril na potrebnost razmisleka, kje bo Slovenija v Novi Evropi, za katero da je prikladno ime Next Europe, in kako bomo ravnali, če bosta Francija in Nemčija pustili odprta vrata za Slovenijo oz. kako v primeru, če bi navzlic temu prišlo do političnih konfiguracij, ki bi nas izločile iz najtesnejšega dela EU. 

Predsednik je svoj nastop sklenil s poudarkom, da si želi, da v Sloveniji razumemo hitrost dogodkov, ki se bodo odvijali v naslednjih mesecih, in da si želi, da bomo nanje pripravljeni, kajti za Slovenijo je ključnega pomena, da ostane v najbolj povezanem jedru Evropske Unije.