SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Inavguracijski govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

Ljubljana, 22. 12. 2017 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil slovesne seje Državnega zbora Republike Slovenije ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prisegel kot predsednik republike.

Inavguracijski govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Foto: Nebojša Tejić/STA

Besedilo inavguracijskega govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v nadaljevanju.
Velja govorjeno beseda!

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora,

visoki zbor,

visoki gostje,

ekscelence,

spoštovane državljanke in državljani.


(dober predsednik vseh)

Rad bi bil dober predsednik. Predsednik vseh.

Iskreno se bom trudil, da bom najboljši predsednik vsem državljankam in državljanom.

Rad bi, da bi bili ponosni name in na našo državo, ki jo predstavljam. Trudil se bom, da bi bili vsi ponosni na našo ljubo domovino, čudovito Slovenijo. Da bi jo vsi vzeli za svojo in jo skupaj oblikovali po naši edinstveni podobi. In, da bi bila domovina lahko ponosna na vsakega izmed nas.

Skupaj z vami bi rad gradil Slovenijo kot miren, varen in ljubeč dom za vse nas in za vse naše otroke in vnuke.

Vneto si bom prizadeval, da bi Slovenci kot ponosen in samozavesten narod aktivno snovali skupno evropsko prihodnost.

Skratka, skupaj z vami bom storil vse, da naši otroci na prihodnost ne bodo gledali s strahom, temveč z velikim upanjem.



( strpnost )

Visoki zbor,

temeljno vodilo mojih ravnanj je, da Slovence veliko več povezuje, kot nas razdvaja. To je bistveno. Zato smo, če rečem s Trubarjem, stali inu obstali.

Enako bistveno je zavedanje, da smo kot posamezniki različni in edinstveni in da je prav ta različnost in edinstvenost posameznika glavno bogastvo naše skupnosti. Nihče ne sme nikogar izključevati, naj bo še tako različen in drugačen. Zato je naša sveta pravica in dolžnost, da ustvarjamo vključujočo družbo, v kateri je prostor za vsakega, še tako različnega in drugačnega.

Taka, strpna družba, Slovenija, v kateri je dovolj prostora za vse različnosti, hkrati pa jo trdno povezujejo tradicionalne vrednote, zgodovinske izkušnje in sanje, je močna in bogata skupnost prihodnosti. Naši otroci si ne zaslužijo nič manj od tega. Vse glede tega je odvisno od nas samih.



( sodelovanje )

Visoki zbor,

Slovenci imamo slavne in surove zgodovinske izkušnje glede enotnosti in razklanosti. Po skoraj petsto letih lastnega jezika in četrt stoletja naše samostojne države nedvoumno vemo, da politično in drugo izključevanje vodi v razhajanja in celo v narodno razklanost, politično vključevanje pa v demokratično sodelovanje in prepotrebno enotnost v prelomnih časih.

Ne pozivam k enotnosti. Hvala bogu, zanjo ni zgodovinske nujnosti. Toda v resnici ne vemo, kdaj bo zanjo spet nenadomestljiva potreba. Zato si kot predsednik republike dovolim pozvati k političnemu in vsakemu drugemu sodelovanju med nami.

To ne pomeni, da bi bili prikrajšani za resne politične polemike, za prepire in spore. Vse to je normalno in prav. Prav pa je, da ob tem vendarle ohranjamo tisto mero zaupanja, dialoga in sodelovanja, ki nam omogoča, da bomo v usodnih trenutkih, ob prelomnih zadevah tudi enotni, če bo potreba.

Morda je v tem času in teh razmerah minimalna definicija zaupanja in sodelovanja vzdržnost od sovražnega govora. Vsi imamo pravico, da izrazimo svoje stališče, vendar hkrati dolžnost, da tega ne storimo na račun dostojanstva drugega. Pazimo eden na drugega in se spoštujmo.

Tako demokratično vzdušje nam bo vlivalo strašno moč in velik pogum za premagovanje še tako težkih problemov, s katerimi se bomo soočali. Videli bomo, da se na koncu vseh koncev vendarle lahko zanesemo eden na drugega. Skoraj ni bolj pomembnega in bolj navdihujočega občutka od tega.



( miselni preskok za inovativno Slovenijo )

Visoki zbor,

Slovenci bomo kot narod in država ohranili in okrepili naš značaj, posebnost in identiteto, če se bomo prilagajali spremembam v svetu in jih celo oblikovali. Zelo narobe bi storili, če bi se v želji za ohranitev identitete pred svetom zapirali. Menim, da se mu moramo odpreti še veliko bolj. Še več, menim, da moramo in da smo sposobni te globalne spremembe tudi soustvarjati.

Pomembno je, da spremembe razumemo, da jih kritično sprejemamo in še bolj pomembno, da jih sami ustvarjamo. Poudarjam potrebo po temeljitem miselnem preskoku v prid celostnega spodbujanja majhnih in velikih inovacij, ki bodo izboljšale kvaliteto našega življenja.

Privzgojiti si moramo miselnost, kako slabo narediti dobro, dobro boljše, boljše odlično, sploh pa kaj novega, zlasti tisto, kar se zdi nemogoče.

Potrebo po takem miselnem preskoku kratko utemeljujem s štirimi ilustracijami.


          1. Dve tretjini naših prvošolčkov bo po koncu šolanja opravljalo poklice, ki danes še ne obstajajo.

          2. Samo vprašanje časa je, kdaj bo tudi Slovenija, podobno kot lani Japonska, prodala več plenic za starejše, kot za dojenčke.

          3. Mineva dobrih deset let od predstavitve prvega pametnega telefona. Danes so le redki brez njega.

          4. Če bo šlo tako naprej kot zdaj, bo sredi tega stoletja v svetovnih morjih več plastike kot rib.


Skratka, znanstvene, tehnološke in družbene spremembe nas tako prekvašajo, da je bolje, če jih ustvarjamo, kot se jim prilagajamo. Ta miselni preskok bi dolgoročno omogočil vsestranski razvoj našega naroda in države, s tem pa tudi sploh njegov obstoj.

( strukturne reforme za konkurenčno gospodarstvo

in socialno solidarnost )



Visoki zbor,

Slovenija po hudi krizi okreva. Super je, da smo končno znova priče spodbudnim gospodarskim in socialnim kazalcem. Kljub temu čutim dolžnost opozoriti, da se za opazen del naših ljudi gospodarski razcvet pozna manj, zlasti pa s precejšnjo zamudo.

V lanskem letu so humanitarne organizacije pomagale našim ljudem 770.000 krat. Spreminja se definicija revščine. Če na primer opazimo otroka s pametnim telefonom, še ne pomeni, da ne spada med 46.000 tistih, ki živijo globoko pod pragom revščine. Stremljenje k družbeni enakosti, ne uravnilovki, zlasti stremljenje k zagotavljanju enakih možnosti za vse, je eden najpomembnejših vzgibov uspešne družbe in države prihodnosti.

Toda najboljša socialna politika je v bistvu najboljša gospodarska politika. V tem smislu želim pozvati k sicer premišljenemu a hitrejšemu in bolj ambicioznemu sprejemanju sprememb slovenskega poslovnega okolja. Močno podpiram vse tiste nujne ukrepe, ki bodo omogočali večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.



( Slovenija v jedrni skupini EU )

Visoki zbor,

Slovenija je suverena država. Po naši volji jo razvijamo in gradimo kot aktivno članico Evropske unije. Uspešen razvoj Evropske unije je v našem nacionalnem interesu.

Z odgovornostjo do skupne in povezane Evrope je skoraj tako, kot z odgovornostjo do našega skupnega planeta. Oba si v bistvu sposojamo od naših otrok. Zato moramo zelo paziti, da jim predamo dediščino, ki jih bo vredna.

V prihodnjih letih si bom prizadeval, da bo Slovenija po najboljših močeh sodelovala v razpravah in odločitvah o prihodnosti Evropske unije. Menim, da je v tem kontekstu legitimen in razumljiv napor Slovenije, da ohrani in okrepi položaj v jedrnem, med seboj najbolj povezanem delu Evropske unije.

Osebno ocenjujem, da se bo naša država v naslednjih petih letih osredotočala na tri področja:


          - spodbujanje okrevanja gospodarstva

          - zagotavljanje varnosti
          in
          - naše osredotočanje na dogajanja v Evropi in umeščanje naše države v nova razvrščanja.


( ugled in spoštovanje Slovenije v svetu )

Visoki zbor,

slovenska evropska in zunanja politika se začenja pri odnosih s sosednjimi državami. Ponosni smo, da smo po diplomatskem priznanju vsa odprta vprašanja rešili po mirni poti, vključno z vprašanjem načina določitve meje s sosednjo Hrvaško. Na osnovi mednarodne pogodbe je Arbitražno sodišče mejo določilo.

Utemeljeno pričakujemo, da bo to odločitev spoštovala tudi sosednja in prijateljska Hrvaška. Na nekatera pričakovanja z njihove strani, da bi po odločitvi tribunala zdaj iskali neko srednjo pot, odgovarjamo, da je bil arbitražni sporazum srednja pot in da je zdaj potrebno prehoditi to pot do konca.

Slovenija se bo dejavno angažirala na področju zahodnega Balkana in jugovzhodne Evrope. Z našimi izkušnjami, znanjem in politično voljo želimo pomagati tej regiji pri ohranitvi in utrditvi miru in varnosti ter njenih evroatlantskih vizijah.

Slovenija si bo kot članica Evropske unije in zveze NATO prizadevala za mirno reševanje vseh sporov ter za vzpostavitev ali ohranitev miru v varnostno tveganih delih sveta. Slovenija nima v mednarodni skupnosti nobenega sovražnika, skupaj z vlado in parlamentom si bom prizadeval, da bo imela čim več prijateljev. S svojimi mednarodnimi aktivnostmi se bom močno trudil za ugled naše države in njeno spoštovanje v svetu.



( varnost )

Visoki zbor,

ena najpomembnejših nalog države je zagotovitev njene varnosti. Čeprav je Slovenija varna država, se vsi skupaj dobro zavedamo spremenjenih dejavnikov njenega tveganja.

Potrebujemo zelo posodobljen sistem zagotavljanja nacionalne varnosti. Ne govorim samo o vojski, čeprav imam kot njen vrhovni poveljnik glede tega posebno odgovornost. Mislim tudi na dobro premišljeno strateško in temeljito modernizacijo obveščevalnih služb, policije in civilne zaščite. Neverjetno je, da smo tudi glede varnostnih tveganj že v času digitalne dobe, naša varnostna struktura pa je še iz predmodernih časov.

Lahko smo srečni in ponosni, da je Slovenija varna država, vendar je prav država nenadomestljivo odgovorna, da tako tudi ostane.



( razklani smo šibki, enotni smo močni )

Visoki zbor,

ves čas govorimo o prihodnosti, toda v resnici ne vemo, kakšna bo. Vendar Slovenci iz zgodovine vemo eno stvar. Razklani smo šibki, enotni smo močni. Koliko hudega smo si storili z bratomorno vojno sredi prejšnjega stoletja. Rane se še sedaj celijo. Potrebovali smo skoraj tričetrt stoletja, da smo dostojno pokopali pobite. Končno smo se znašli v času, ko o spravi vse manj govorimo in jo vse bolj živimo.

In kako povezani smo bili točno 27 let nazaj. Na plebiscitu o samostojni in neodvisni Sloveniji. In potem pri njeni razglasitvi in vojaški obrambi. Pri njenem diplomatskem priznanju. Vse to smo dosegli zato, ker smo vedeli, kaj hočemo in smo to hoteli skupaj. To je bila takrat in bo vselej edina pot do zvezd.



( ljudi predstavljam in njim služim )

Visoki zbor,

v tem slovesnem trenutku vnovičnega prevzema predsedniških dolžnosti si dovolim misliti, da je bila podpora precej povezana z mojim dosedanjim trudom in delom. Veliko tega bo zato ostalo tudi v novem mandatu naprej, nisem pa gluh in ravnodušen za pripombe. Skušal jih bom upoštevati.

Dejstvo, da mi je uspelo ponoviti mandat v razmerah, ki so doma in v mednarodnem prostoru zelo nenaklonjene takemu podvigu, pa si razlagam s tem, da nikoli v prvem mandatu nisem spregledal bistvenega, in da bo središče vsega tudi v drugem mandatu – namreč – da sem dolžan po najboljših močeh služiti ljudem, ki mi jih je čast predstavljati.

Ljudje in moj odnos do njih so bili v središču mojega dela. Vam, vašim stiskam, strahovom, navdušenju, hrepenenju, žalosti in veselju, je bilo in bo posvečeno domala vse moje prizadevanje. To ostaja. To je bistveno. To je nenazadnje, čeprav je sem in tja težko, tudi najlepše.



( konec krize, nova velika priložnost )

Visoki zbor,

s koncem krize nam je dana lepa priložnost, da marsikaj pametno spremenimo ali naredimo na novo. Tako, da upoštevamo napake in nauke iz časa tranzicije. V bistvu nam je dana enkratna priložnost, da marsikaj lahko začnemo graditi znova. Napišemo novo, boljše, uspešnejše, pravičnejše poglavje naše prihodnosti.

Zdaj smo pametnejši, zrelejši in modrejši, opremljeni s slabimi in dobrimi izkušnjami izpred krize. Ne vem, če se vsi dobro zavedamo, kakšno veliko odgovornost, toda tudi kakšno čudovito priložnost bo imela glede tega vlada, ki bo prisegla sredi prihodnjega leta in celotna slovenska politika, vključno z menoj.

Spoštovane državljanke in državljani,

skupaj z vami želim graditi Slovenijo kot v svet odprto državo.

Kot varno državo.

Skupaj z vami jo želim graditi kot inovativno državo.

Kot državo blaginje.

Kot državo, ki bo imela manj predpisov, a bodo bolj spoštovani.

V kateri bo veljal zakon za vse enako.

Skupaj z vami želim graditi državo, v kateri bo oblast skrbela za javno šolstvo in javno zdravstvo, toda nikakor ne bo onemogočala, kvečjemu bolj omogočala zasebno šolstvo in zasebno zdravstvo.

Skupaj z vami želim graditi Slovenijo kot državo, ki vidi lepoto dežele in vestno ter celovito skrbi zanjo.

Kot državo, ki skrbi za naravno dediščino enako kot tudi za kulturno dediščino in razume, da oboje hkrati močno določa njen karakter.

Kot državo, ki se trajnostno razvija.

Kot v Evropi in svetu ugledno, prepoznano in spoštovano državo.

In nenazadnje, skupaj z vami želim graditi Slovenijo kot domovino vseh njenih ljudi. Ponosnih nanjo.

Na tem mestu bi se rad zahvalil za sodelovanje predsednikom vlad, Državnega zbora in Državnega sveta, s katerimi sem imel kot predsednik republike doslej čast in veselje sodelovati. Bivšemu predsedniku vlade, Janezu Janši, bivši premierki gospe Alenki Bratušek in sedanjemu predsedniku vlade, dr. Miru Cerarju. Izrazi hvaležnosti gredo bivšemu predsedniku Državnega zboru dr. Gregorju Virantu, Janku Vebru in sedanjemu predsedniku dr. Milanu Brglezu ter bivšemu predsedniku Državnega sveta Mitji Bervarju.



(zaključna želja)

Drage Slovenke in Slovenci, doma in povsod po svetu,

spoštovane državljanke in državljani,

preden zaželim vesele božične in novoletne praznike, končujem z eno ugotovitvijo, ki mi ne da miru odkar sem jo prvič slišal. Neka znana romantična drama se začne z ugotovitvijo, da ljudje tik pred smrtjo, naj bo naravne ali nasilne narave, mislimo sporočila ljubezni, ne sovraštva.

Povedano drugače, v stiski s časom pred nečim hudim, pred nečim dokončnim, morda pred zadnjim slovesom, ne izgubljamo moči za sovraštvo, temveč za izraze ljubezni.

V tem smislu se lahko vsi skupaj vprašamo, ali je res potrebno čakati na konec življenja ali konec sveta, da bi prepoznali potrebo po prijaznosti in ljubezni. Izogibajmo se torej vsemu sovražnemu, dajmo prednost sodelovanju, strpnosti, dobroti in ljubezni.

Sprejmite, prosim, moje najbolj iskrene čestitke ob državnem prazniku. Od srca vam privoščim, da se imate v času božičnih praznikov lepo v krogu ljudi, ki se imate radi. Eno dobro misel pošljite tudi tistim, ki so sami in osamljeni.

V novem letu vam želim veliko zdravja, uspehov in zadovoljstva.

Srečno Slovenija!