V Predsedniški palači prva državna obeležitev 30. obletnice Majniške deklaracije 1989 za suvereno državo slovenskega naroda

V Predsedniški palači prva državna obeležitev 30. obletnice Majniške deklaracije 1989 za suvereno državo slovenskega naroda

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob 30. obletnici Majniške deklaracije 1989 priredil svečani sprejem. Slavnostna govornika sta bila predsednik republike in dr. Dimitrij Rupel, soavtor Majniške deklaracije 1989.

Majniško deklaracijo je 8. maja 1989 na velikem javnem zborovanju na Kongresnem trgu prebral Tone Pavček. Svečani sprejem sodi v okvir prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke, ki so privedli do prvih demokratičnih volitev in odločitve o osamosvojitvi Slovenije.

Govor predsednika republike je v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

1. Danes prvič na državni uradni ravni obeležujemo obletnico Majniške deklaracije 1989.

To je pomembno tako z vidika graditve zgodovinskega spomina o njenem simbolnem in stvarnem pomenu za proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije,

kot tudi z vidika naše prihodnosti, saj ostaja v svoji sporočilnosti zelo jasna, pomenljiva in aktualna za današnje in prihodnje čase.

Njena največja odlika je bila in ostaja, da je povezala demokracijo, samostojno državo in njeno vpetost v prenovljeno Evropo. O tem več pri koncu.

2. K temu, kar je glede zgodovine nastajanja Majniške deklaracije in okoliščin dejal dr. Rupel, bi dodal svoje opažanje, da je bila javna legitimacija ideje o suvereni državi slovenskega naroda in če hočete tudi samostojni državi mogoča šele v pogojih demokratične politične pomladi, prej pa je veljala za nelegitimno. To se mi zdi aktualno s tega vidika, da danes razumemo pomen demokracije za naš narodni in državni razvoj.

Kot sem dejal, ima Majniška deklaracija 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost. Povezala je demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali.

Glede vseh treh stremljenj seveda še zdaleč nismo rekli zadnje besede in na nek način tudi nikoli ne bomo. Vse tri prvine potrebujejo našo spodbudo, kritiko, polemike, pa tudi potrebno sodelovanje in konsenz. O svoji lastni državi in njeni demokratičnosti odločamo sami, o evropski prihodnosti pa skupaj z drugimi narodi in državami. Tudi danes, 30 let kasneje je jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo temeljno orodje našega obstanka in razvoja.

Pred tridesetimi leti to še zdaleč ni bilo tako jasno in tudi ne na dosegu roke, kot se zdi iz neke zgodovinske distance. Da so te tri ideje prevladale so bili potrebni vizionarji in pogumni ljudje.

Spomniti se moramo, da so bili sredi 80. let v času demokratične pomladi v manjšini, vendar so njihove zamisli prevzele ljudi in so jim dale na prvih demokratičnih volitvah oblast, na plebiscitu pa tudi nalogo, da ustanovimo lastno državo ter na referendumu 2003, da vstopimo v EU in NATO in tako postanemo kot država del demokratičnega zahodnega sveta.

Majniška deklaracija je s tega vidika imela nepozaben simbolni in stvarni pomen, ki si zasluži trajno mesto v našem kolektivnem spominu.


Foto: Tamino Petelinšek / STA


Foto: Tamino Petelinšek / STA