Predsednik Pahor slavnostni govornik na slovesnosti ob 200-letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame
Postojna, 15. 11. 2018 | sporočila za javnost, govori
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je nocoj udeležil edinstvene slovesnosti v Koncertni dvorani Postojnske jame, na kateri so obeležili dve stoletji, odkar je Luka Čeč odkril njene najlepše dele. Predsednik republike je bil slavnostni govornik na slovesnosti, ki je potekala pod njegovim častnim pokroviteljstvom.
V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika republike. Velja govorjena beseda!
Spoštovane dame in gospodje,
pozdravljena lepotica,
vedno, ko vstopim v ta jamski svet, me osupne njegova lepota. Človeka v njem prevzame močan občutek, da ga je mogočna narava za hip pripustila v svojo notranjost, v svojo dušo. Še dvesto let po tem, ko so bili odkriti najlepši deli te jame, še dve stoletji neverjetnih izumov, tehnološkega napredka, plemenitih dosežkov človeštva in njegovih najbolj žalostnih dni, še dve stoletji po vsem tem spominja vstop v jamo na vstop v najbolj mogočno katedralo naravnih čudes. Še danes deluje nekako čudežno. Človeka dobesedno prizemlji, ga na nek način naredi ponižnega - ne ponižanega - ponižnega v občudovanju te čudovite igre kamna in vode. Hvaležni smo svetilničarju Luki Čeču, da je posvetil v ta kraški biser. Hvaležni smo vsem, ki od takrat naprej skrbite, da se ta biser sveti po naravnih zakonih, in da ga človek lahko občuduje le toliko in tako, da bo njegov sijaj navduševal še rodove za njim.
Tvegam oceno, da se človeštvo ni nikoli toliko zavedalo odgovornosti do varovanja narave kot zdaj. Zame je ena najbolj čudovitih fotografij, ki je bila kdajkoli posneta, fotografija modrega planeta iz vesolja. V bistvu se šele iz vesolja dobro vidi, kako majhen je ta planet in kako je skrb zanj skupna. Šele iz vesolja se dobro vidi potreba po tem, da več milijard ljudi na njem lahko živi le v složnosti. Zemlja je čudovit planet. Toda iz vesolja se ni vidi njegovih jam. Kot bi bile neka skrivnost, privarčevana za tiste, ki jih zanima pravljičnost narave. Tudi človeška ribica ne vidi jame in vendar je njen čudovit del. Morda lepote ni mogoče vselej niti videti. Ali, kot bi rekel mali princ, je bistvo očem skrito. Naj bodo pogoji za življenje še tako težki ali malone nemogoči, se jim življenje prilagodi.
O vseh teh rečeh sme razmišljati bežni obiskovalec, ki ga prevzameta lepota in edinstvenost tega podzemnega kraškega sveta. Ta svet, ta planet, tako čudovit je tudi od človeka tako ranljiv. Mi ga lahko uničimo ali ohranimo. Nikoli prej nismo bili na tako brezkompromisnem, ultimativnem križišču. Ta svet, ta planet, je tako skupen, da ga lahko očuvamo za prihodnje rodove le skupaj. Naposled je nastopil ta čas.
Nocoj ne praznujemo samo 200-letnice odkritja najlepših delov Postojnske jame, ne slavimo samo skrbnih ljudi, ki pazijo nanjo, ki nam jo navdušujoče razkažejo. Nocoj na posebej umetniško doživet način izražamo svojo privrženost skupni skrbi za naš svet, za naš planet, tistega, ki se ga vidi iz vesolja, in tistega, v katerega moramo pokukati pod zemljo.
Foto: Stanko Gruden/STA
Foto: Stanko Gruden/STA