Predsednik Pahor vročil red za izredne zasluge nekdanjemu predsedniku ES Hermanu Van Rompuyu

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil red za izredne zasluge nekdanjemu predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu za prispevek k razvoju Evropske unije in posebno skrb za enakopravnost narodov Evropske unije.


Foto: STA/Anže Malovrh


Utemeljitev odlikovanja:

Herman Van Rompuy je bil in ostaja zaprisežen Evropejec.
Kot prvi predsednik Evropskega sveta je odigral ključno vlogo pri oblikovanju temeljnih dokumentov in pogodb, s katerimi je Evropska unija med svetovno gospodarsko krizo uspešno prebrodila največjo preizkušnjo evrskega območja do zdaj. Tudi po zaslugi njegovih pobud je evrsko območje z novimi reševalnimi mehanizmi in bančno unijo danes stabilnejše in bolje pripravljeno na morebitne nove krize.
Glede na to, da je stabilnost evra strateškega pomena tudi za Slovenijo in da je bil njegov mandat čas, ko se je s težavami spoprijemala tudi slovenska država, je Herman Van Rompuy s svojim delovanjem veliko storil tudi za Slovenijo. Sloveniji ter našim specifičnim zaprosilom in zahtevam je posvečal posebno pozornost. Tako smo v najtežjih trenutkih imeli v Evropskem svetu velikega zaveznika in prijatelja.
S svojim potrpežljivim in strokovnim delom je uspešno združeval različne poglede držav članic v enotna stališča. V obdobju težke preizkušnje za evropsko idejo je Evropski svet vodil modro in preudarno ter pri tem namenjal posebno pozornost ranljivosti majhnih držav.
S stabilizacijskimi mehanizmi, ki so evropskim institucijam naložili tudi nove pristojnosti, so narejeni pomembni koraki v smeri oblikovanja monetarne unije kot manjkajočega elementa za nadaljnje povezovanje Evropske unije. Prav monetarni uniji je Herman Van Rompuy namenil največ pozornosti, saj jo razume kot ključni projekt evropske prihodnosti.
Kot zaprisežen Evropejec je v svojem mandatu namenjal posebno pozornost manjšim državam članicam in prisluhnil njihovim stališčem, saj je udejanjal temeljni načeli Evropske unije: enakost in solidarnost.
Naklonjenost Sloveniji je izkazoval pogosto, posebej pa nas je počastil z uradnim obiskom v Sloveniji prav na dan, ko je uradno začela veljati Lizbonska pogodba. Tako je uradna evropska himna 1. decembra 2009 prvič zadonela prav v Sloveniji. Slovenijo je obiskal še nekajkrat kot predsednik Evropskega sveta, vsakič z željo in pripravljenostjo prisluhniti slovenskim stališčem ter pomagati pri njihovi uveljavitvi v Evropskem svetu in drugih evropskih forumih. Še posebej sta bila pomembna njegova podpora in razumevanje v času, ko se je Slovenija spoprijemala s finančno in dolžniško krizo.
Herman Van Rompuy ostaja zvest viziji Evrope, ki temelji na vrednotah enakopravnosti vseh narodov ne glede na njihovo velikost.

Prevod:

Herman Van Rompuy has been and remains a devout European.
As the first President of the European Council, he played a vital role in the formation of the fundamental documents and treaties by means of which, during the global economic crisis, the European Union successfully withstood the greatest test of the Euro Zone thus far. It was also due to his initiatives that today the Euro Zone is more stable and better prepared for possible new crises with its new rescue mechanisms and the banking union.
Considering that the stability of the euro has strategic significance for Slovenia as well, and that his mandate was in a time when Slovenia also faced problems, Herman Van Rompuy's actions have greatly benefited Slovenia. He paid special attention to Slovenia and our specific requests and demands. Therefore, we had a great ally and friend at the European Council even in our most difficult moments.
His patient and professional work successfully combined the various views of Member States into unified positions. In the difficult period when the European idea was put to the test, he led the European Council as a wise and prudent leader, paying special attention to the vulnerability of small states.
The stabilisation mechanisms, which conferred new powers to European institutions, represented significant steps towards the formation of a monetary union as the missing element for the future integration of the European Union. It was to this monetary union that Herman Van Rompuy paid most of his attention because he sees it as a key project for the future of Europe.
As a devout European, he paid special attention to smaller Member States during his mandate and he knew how to listen to their positions while fulfilling two fundamental principles of the European Union: equality and solidarity.
He often showed his affinity towards Slovenia and also paid Slovenia an official visit on the very day that the Treaty of Lisbon became effective. And so it was in Slovenia that the official European anthem was heard for the first time on 1^st December 2009. Herman Van Rompuy visited Slovenia on several other occasions as the President of the European Council, each time with the desire and willingness to listen to Slovenia's views and help them be endorsed in the European Council and other European forums. His support and understanding during the time when Slovenia was facing a financial and debt crisis were particularly important.
Herman Van Rompuy remains loyal to the vision of Europe, which is based on the values of the equality of all nations, regardless of their size.


Foto: STA/Anže Malovrh

Delovni prevod zahvalnega govora nekdanjega predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya ob prejemu slovenskega državnega odlikovanja

Velja govorjena beseda!

V čast mi je prejeti to visoko odlikovanje tu, v Ljubljani. Najprej se zahvaljujem predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju za to potezo. Oba se spominjava najinega prvega srečanja, 1. decembra 2009, na dan, ko sem nastopil mandat kot predsednik Evropskega sveta. To je bil tudi dan pričetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Takrat se nismo zavedali, da bo kriza izbruhnila dva meseca pozneje. To je bil začetek serije kriz, ki so trajale vse do danes. Tudi za Slovenijo je bil to čas začetka prestrukturiranja in reform. Vendar pa smo se izognili popolni katastrofi v območju evra in Slovenija se je prav tako izognila najhujšemu scenariju.

V času svojega mandata sem tesno sodeloval s štirimi predsedniki vlad, z Borutom Pahorjem, z Janezom Janšo, z Alenko Bratušek in nazadnje z Mirom Cerarjem. Prav tako sem se ob mnogih priložnostih srečal z bivšim predsednikom, Danilom Türkom. Vsem bi se rad zahvalil za njihova prizadevanja, da popeljejo svojo državo po poti reform. Odlikoval jih je politični pogum v viharnih časih. Delo še ni končano, toda v politiki delo nikoli ni končano. Vsekakor ne v tem nepredvidljivem svetu, v katerem se moramo vsi prilagajati novim dejstvom in razvoju na vseh področjih.

Slovenija je država, ki je vedno pripadala Evropi. Moja država, in velik del vaše države, sta bila del Cesarstva Karla Velikega. Ne smemo pozabiti, da je bila to predpodoba Evropske unije šestih! Žal smo se ločili z Verdunsko pogodbo leta 843, vendar ponovno združili leta 2004. Kar nekaj časa je trajalo, da smo se ponovno srečali (videli). Zdaj pa smo skupaj za vedno.

Ohranjanje naše skupne Unije je vsakodneven boj - 28 živahnih demokracij z več kot 500 milijonskim prebivalstvom. Zavedamo se različnih občutljivih področij in interesov med severom in jugom, vzhodom in zahodom, med malimi in večjimi državami, med državami evrskega območja in drugimi; med evropsko ljudsko stranko, socialnimi demokrati in drugimi. Brez močne politične volje za preseganje razlik Unija ne more delovati. Vendar nam je uspelo in še vedno uspevamo. Brez evropskega prepričanja se ne more zgoditi nič. In četudi je javno mnenje neodločno, morajo voditelji pokazati svojo odločenost. Vodenje je v tem trenutku najpomembnejše. Veliko sem slišal o demokratičnem primanjkljaju v Uniji. Primanjkljaj na področju vodenja bi bil zelo škodljiv.

Konkurenčna gospodarstva so edino jamstvo za vzdržnost naših socialnih modelov. Gospodarska rast v večini naših držav ne bo odvisna od povečanja delovne sile, temveč od produktivnosti. Za to so potrebne reforme na nacionalni in evropski ravni. Ne izkoriščamo v celoti našega enotnega trga. Le-ta je še vedno preveč razdrobljen. Potrebujemo energetsko unijo, enotni digitalni trg, skupno raziskovalno področje. Ni več prostora za nacionalne prvake. Prihodnost pripada Evropskim prvakom. Okrepiti moramo tudi našo gospodarsko in monetarno unijo. Grčija je izjema, ker je evrsko območje zdaj veliko bolj prožno in stabilno kot pred nekaj leti. Njegova zgradba pa je še vedno preveč šibka. Bojim se, da sedanja begunska kriza odvrača pozornost od gospodarstva. To se ne bi smelo zgoditi.

Kar zadeva produktivnost, zaostajamo v primerjavi z drugimi celinami. Prav tako v primerjavi z ZDA. Ne vlagamo dovolj v informacijsko komunikacijsko tehnologijo in v raziskave in razvoj. Nismo dovolj inovativni. Trudimo se, da bi popravili te primanjkljaje z največjim znanstvenim programom na svetu Obzorje 2020 in z Evropskim Naložbenim (investicijskim) načrtom v obsegu 315 milijard evrov ali 2% (odstotka) našega BDP.

Ni treba, da Vam razlagam o tem, kaj je potrebno storiti v Sloveniji. Nadaljnja pot je zelo dobro znana vsem voditeljem in strankam. Lahko le spodbujam tiste, ki nosijo odgovornost v vladi in v parlamentu.

Begunska kriza nas je vse presenetila. Obup tolikega števila ljudi, ki so že izgubili vse, je povzročil razseljevanje ljudi v obsegu, kakršnemu nismo bili priča od leta 1945 dalje. Ti ljudje ne iščejo boljšega življenja, temveč zgolj življenje. Razseljevanje je v naših državah povzročilo nered, zaskrbljenost, pa tudi sočutje in usmiljenje. Po začetnem obotavljanju smo morali priznati, da obstajajo zgolj evropske rešitve za to krizo. Zadnji Evropski svet je prišel do pravih zaključkov. Njihovo izvajanje je zdaj ključno. Toda, dokler traja vojna na Bližnjem vzhodu, bomo soočeni z obupanci, ki bodo poskušali prečkati meje in morja. Unija bi morala imeti skupno zunanjo politiko z dolgoročnimi cilji. Vojna v naši soseščini vpliva na nas. Ne moremo biti ravnodušni ali upati, da bo nevihta minila brez naporov ali brez naše vpletenosti, skupaj z ZDA, Rusijo in z Arabskim svetom. To je težka lekcija. EU se mora obnašati kot angažiran in odgovoren svetovni akter. Ne smemo ostati gonilna gospodarska sila brez zadostne politične moči. Lahko skupno delujemo kot smo v Ukrajini, četudi meni ni bilo vedno preprosto ohraniti našega kluba skupaj. Uspeva nam.

V Uniji potrebujemo dolgoročno izoblikovano stališče, tudi glede migracije. Zaradi demografskega upada v naših državah je migracija nuja. Seveda, po možnosti dobro organizirana migracija. V tem novem svetu bomo ohranili naše identitete, vendar se le-te že sedaj spreminjajo z načinom vstopanja sveta v naše vsakdanje življenje preko družbenih medijev, interneta, televizije, turizma, Evropskega in globalnega gospodarstva. Mlad Slovenec in mlad Belgijec se že danes precej razlikujeta od njunih starih staršev in njunih pradedkov in prababic! Vsi bomo imeli bolj odprte in raznolike družbe, toda okoli ene civilizacije: v politični demokraciji, z vladavino prava, brez diskriminacije, z enakostjo med spoloma, z ločitvijo vere od države, s temeljnimi svoboščinami, z našimi nacionalnimi jeziki. To je hrbtenica naše Unije. To so naše vrednote. Ne bomo jih ogrozili.

V čast mi je bilo, da sem bil predsednik Evropskega Sveta v teh težavnih petih letih. Poskušal sem enakopravno delati z vsemi. Nobena država ne more prevladati v Uniji in nobena ne more blokirati drugih. Smo v istem čolnu. Ta soodvisnost se je izjemno občutila v kriznih letih, od 2010-2012. Poskušal sem udejaniti naše vrednote odgovornosti, solidarnosti in deljene suverenosti v praksi. Največje težave so pogosto v podrobnostih. Vendar brez ozaveščenosti o vrednotah ne pridemo nikamor. Evropski duh je bil naš vodnik. Seveda mora vsak predsednik vlade braniti nacionalne interese svoje države, vendar v okviru Evropskega interesa. Tisti, ki prihajajo iz manjših držav, vedo, da so konec koncev evropske rešitve zanje vedno najboljše. Kot Belgijec lahko to potrdim.

Še nadalje se trudim služiti evropski stvari, vendar v drugih funkcijah. Ko si bil enkrat del javnega življenja, je nemogoče pozabiti svojo preteklost. To je bil smisel tvojega življenja. Odlikovanje, ki mi ga je podelil predsednik Pahor, ni le čast. To je tudi spodbuda, da ostanem aktiven borec za to veliko idejo.