Predsednik republike je na dan državnosti položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu in priredil sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je ob današnjem državnem prazniku, dnevu državnosti, priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.

Pred sprejemom je predsednik republike položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na spominsko slovesnost s položitvijo venca je predsednik republike povabil tudi svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.


Foto: Daniel Novaković


V nadaljevanju besedilo govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velja govorjena beseda!

Spoštovani svojci padlih in vsi ranjeni v vojni za Slovenijo,
spoštovani visoki gostje!
Danes praznujemo 30. obletnico nastanka neodvisne in suverene Republike Slovenije, Dan državnosti. To je dan, ko je slovenski narod uresničil svoj cilj. Začelo se je novo zgodovinsko poglavje.
Osamosvojitev smo uspešno izpeljali, ker smo v dolgotrajnem in napornem demokratičnem dialogu ter po številnih polemikah prišli do skupnega dogovora. Ni bilo lahko niti enostavno. Bile so razlike, a smo jih znali in zmogli premostiti. In tudi zato ima naša osamosvojitev tako veliko vrednost.
Osamosvojitev in obramba novonastale države je bila uspešna, ker je za njo plebiscitarno stal slovenski narod. Vzpostavilo se je široko in močno ljudsko prizadevanje za uresničitev samostojne države. Ljudje smo se poenotili in vsak pri sebi ponotranjili naš skupni cilj. Zato smo uspeli. Tako je bilo tudi med osamosvojitveno vojno. Vsak državljan, policist, teritorialec, rezervist, prostovoljec, civil, je tedaj prispeval po svojih najboljših možnostih in močeh. Brez prispevka slehernega, ne bi bili tako močni. Ta enotnost je nasprotniku dala jasno vedeti, da ni možnosti za uspeh.
Republika Slovenija si je v vseh tridesetih letih samostojnosti prizadevala za blaginjo svojih ljudi, vsestranski razvoj in za uveljavitev države v mednarodnem prostoru. Bili smo uspešni. Vendar - to so nikoli dokončane naloge. Država mora vedno, nenehno izboljševati pogoje za življenje svojih ljudi, za njihov osebni razvoj in za celovit razvoj vse družbe.
Danes pozivam k nujnemu oblikovanju skupnih ciljev za naslednje obdobje. To je nujnost. Izzivi in širše okolje pozivajo k temu. To ne pomeni, da se moramo strinjati o vsem. Nasprotno. Našo nadaljnjo pot in cilje moramo opredeliti v strpnem, argumentiranem in spoštljivem dialogu, čeprav polemično in glasno.
Samo tako bomo dokazali, da so bile žrtve in odrekanja smiselni. Dokazali bomo pravi odnos do tega, kar smo si tako neizmerno želeli. Tedaj žrtve osamosvojitvene vojne in tridesetletna prizadevanja ne bodo zaman. Posamične in ozke politične interese moramo pri teh ključnih vprašanjih pustiti ob strani. Ustvariti moramo pozitivno vzdušje, ki nam bo omogočilo pot naprej. In samo v prihodnost zazrta pot je prava pot.
Trideset let je kratka doba, vendar naši dosežki niso majhni. Številni so vredni zavidanja in smo nanje ponosni. Včasih smo upravičeno kritični. Lahko bi bilo tudi bolje. Kritični moramo biti zlasti do napak, ki so nepotrebne, do nepotrebnih sporov in razlikovanj, do nestrpnosti, do sovražnega govora in nepripravljenosti, da slišimo ter razumemo drug drugega. To nam jemlje energijo, moč in čas za prepotrebni dialog o naših ključnih ciljih - o prihodnosti, o razvoju, nujnih spremembah na posameznih področjih in izboljšanju razmer tudi za tiste, ki danes živijo težko. Žal je preveč ljudi, ki so v ekonomski, socialni in osebni stiski. To je eden od naših neuspehov in prednostna naloga za prihodnost.
Spoštovani,
današnji dan je tudi dan, ko se spominjamo vseh tistih, ki so za samostojno in suvereno državo Republiko Slovenijo dali največ. Dan, ko počastimo spomin na vse, ki so dali svoje življenje in ko še posebej močno sočustvujemo z vami, njihovimi najbližjimi. To je slovesnost, ki vedno vzbuja čustva žalosti, pa hkrati ponosa in hvaležnosti.
Padli v osamosvojitveni vojni in vsi, ki ste bili ranjeni, ste neizbrisno zapisani v temelje naše države. Tega ne bomo nikoli pozabili.
Želim se vam zahvaliti, ker ste danes s svojo prisotnostjo počastili položitev venca k Spomeniku žrtvam vseh vojn. 30. obletnica rojstva naše domovine je nekaj posebnega, zato se mi je zdelo prav, da vas povabim, da to storimo skupaj in veliko mi pomeni, da ste moje povabilo sprejeli.

Vaša prisotnost, prisotnost vas, ki ste sami občutili vso strahoto in tragedijo vojne, je najgloblji iskreni poklon tistim, ki so dali življenja za našo domovino. Mi je v veliko čast, da ste bili ob meni.
Do vas, sorodnikov padlih in ranjenih, ima država še nekaj dolgov. Nekatere težave, s katerimi ste se srečevali, niso bile ustrezno rešene. Zavedam se, da so se predlogo reševale.

Zato ob tokratnem sprejemu in našem srečanju lahko z zadovoljstvom povem, da so v parlamentarnem postopku zakoni, s katerim bomo uredili posamezna še nerešena vprašanja.

Od Vlade in poslancev pričakujem, da bodo v dialogu z vami sprejeli takšne rešitve, ki bodo na primeren način razrešile vsa vprašanja in se bo država na ta način oddolžila za vaš neizmeren prispevek k njenemu nastanku.

To je priložnost, da se tudi po materialni plati oddolžimo vsem prizadetim. Verjamem, da bomo ob našem srečanju konec leta skupaj ocenili, da se zakoni uspešno uresničujejo.
Ob koncu vam iskreno čestitam ob našem skupnem prazniku Dnevu državnosti. Želim, da ga praznujemo s ponosom, optimizmom in odločenostjo, da s skupnimi močmi popeljemo našo Slovenijo v desetletje napredka, razvoja in boljšega življenja za vse.