SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Ministrica za obrambo in načelnik generalštaba predsedniku republike predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske

Ljubljana, 10. 3. 2017 | sporočila za javnost, izjave



Danes sta ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske.

Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman
Foto: Daniel Novakovič/STA

Pogovor ministrice za obrambo Republike Slovenije in načelnika Generalštaba Slovenske vojske pri predsedniku Republike Slovenije
Foto: Daniel Novakovič/STA

Po predstavitvi letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske dr. Andrej Osterman podali izjavo za javnost in odgovarjali na novinarska vprašanja.  

Izjava predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja (Velja govorjena beseda!):

"Spoštovane gospe in gospodje,


danes sem kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil v skladu z zakonom sprejel letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2016.

V poročilu, ki ga pripravi Generalštab je pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Poročilo ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske v krizi ali vojni za nezadostno.

Najbolj problematična je popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter sposobnost dolgotrajnejšega delovanja.

Zavoljo teh ocen sem dolžan ugotoviti, da Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Ker je pomemben razlog za tako stanje nizek proračunski izdatek za Slovensko vojsko, je vendarle spodbudno, da se je trend padanja teh izdatkov končno zaustavil. Njihovo postopno povečanje v skladu z našimi potrebami in možnostmi lahko omogoči, da Slovenska vojska brezhibno opravi vse svoje naloge v vseh razmerah.

Mednarodne varnostne razmere so se v zadnjih letih poslabšale, soočamo se s starimi in novimi vrstami varnostnih tveganj. Ker Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, se lahko na poslabšanje varnostnih razmer odzovemo s postopnim in premišljenim povečanjem izdatkov za obrambo in posodobitev vojske.

V morebitnem primeru bistveno in nenadno poslabšanih varnostnih razmer v neposrednem okolju pa bi bilo potrebno Slovensko vojsko hitro in izdatno finančno podpreti. Zato glede na vse povedano predlagam postopno in premišljeno povečanje vlaganj v vojsko in premišljeno in učinkovito posodobitev celotnega varnostnega sistema, ki vključuje še Policijo, obe obveščevalni službi in Civilno zaščito.

Zaenkrat še nič ni usodno zamujeno. Ne smemo pa več odlašati. Spodbudno je, da je po daljšem času ustavljen trend padanja vojaških izdatkov, spremenjene varnostne razmere in gospodarsko okrevanje pa od nas terjajo in nam omogočajo, da po daljšem času obrambni sistem tudi bolj finančno podpremo.

Zdaj pa k nemara najbolj bistvenemu vprašanju. Zakaj se lahko kljub nizkim ocenam pripravljenosti v tem trenutku in v primeru poslabšanih razmer zanesemo na Slovensko vojsko? Zato, ker je najpomembnejši faktor od vseh, človeški faktor, odstopajoče pozitiven. Predanost in profesionalnost častnikov in vojakov sta, glede na okoliščine v katerih delajo, izjemni.

Ne smem in nočem mižati pred dejstvom, da so v celoti zadovoljni s svojim statusom. Niso. Toda, v kolikor bi se počasi, postopoma stvari vendarle začele premikati na bolje, imamo v njih najpomembnejši steber vojaške in siceršnje nacionalne varnosti.

V pripravah na sprejem tega poročila sem obiskal logistično brigado, odgovorno za oskrbo in vzdrževanje; 72. brigado, kot eno od dveh bojnih brigad ter Center vojaških šol, odgovoren za izobraževanje in razvoj vojaških ved. V teh enotah je skoraj polovica pripadnikov Slovenske vojske. Glede na videno in predstavljeno, po pogovorih z njimi ocenjujem, da so vojaki in vojakinje svoje redne naloge v letu 2016 opravili z odliko.

V devetih mednarodnih operacijah in takojšnjih odzivnih silah je v letu 2016 na dan delovalo skoraj 450 pripadnikov Slovenske vojske. V podporo zaščiti in reševanju ter policiji v migrantski krizi je bilo vključenih nad 2300 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Njeni helikopterji so v reševalnih nalogah opravili še enkrat več ur kot v letu 2015 in sodelovali v skoraj 400 reševalnih akcijah.

Vendar pa predanost ni dovolj. Številke kažejo, da vojaški poklic ni več konkurenčen poklic v slovenskem prostoru. Izboljšanje gospodarskega položaja, odpiranje delovnih mest ter boljši pogoji zaposlitve v sorodnih poklicih, bodo imeli dodaten učinek na stanje v vojski. Nizki prejemki, zaposlitev za določen čas, skrb kaj po 45. letu starosti, vpliv poklica na zdravje in družino, so dodatni oteževalni dejavniki. Zato je potrebno vojaški poklic ponovno ovrednotiti, tako glede statusa kot plačila. Le na ta način bomo ohranili tudi bojni značaj Slovenske vojske.

Vse to, zavedajoč se tudi velike in izjemno pozitivne vloge Slovenske vojske v vseh primerih naravnih ali drugih nesreč v domovini ali sodelovanju v zavezništvu NATO ter mirovnih misijah po vsem svetu, vse to nas napotuje na bolj odločno premišljanje in ukrepanje glede posodobitve Slovenske vojske in celotnega nacionalnega varnostnega sistema."