Predsednik Pahor bo na posebni slovesnosti vročil državna odlikovanja: srebrni red za zasluge, red za zasluge in medalje za zasluge

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor bo v sredo, 10. julija 2019, ob 10.30 na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja

srebrni red za zasluge, ki ga prejme

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na področjih matematike, fizike in astronomije

red za zasluge, ki ga prejme

mag. Ivan Sivec za izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest

in

medalje za zasluge, ki jih prejmejo

dr. Mirko Cuderman za zasluge za ustanovitev Slovenskega zborovskega arhiva in za donacijo izjemno obsežne zbirke notnega in avdiovizualnega gradiva

Dragutin Križanić za dolgoletno delovanje na področju glasbenega šolstva v Brežicah ter za obuditev in razširjanje tamburaštva in

Janez Pucihar za dobrodelnost in dolgoletno humanitarno delovanje v okviru rotarijskega gibanja


LOKACIJA: Velika dvorana, Predsedniška palača.


Predstavnike medijev obveščamo, da bo vhod in zbirno mesto na Gregorčičevi ulici 20 (vhod garaže) ob 10.15, od koder vas bomo pospremili do Velike dvorane.

Utemeljitve: (EMBARGO do vročitve odlikovanj,10. julija 2019, do 10.40)

Za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na področjih matematike, fizike in astronomije prejme Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije srebrni red za zasluge.

Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije ima letos 70 let, saj je bilo kot Društvo matematikov in fizikov ustanovljeno leta 1949. Njegovi temeljni dejavnosti sta podpora kakovostnemu pedagoškemu delu ter popularizacija matematike, fizike in astronomije.

Društvo prireja različna tekmovanja v matematiki, fiziki in astronomiji na vseh stopnjah šolanja. Osnovnošolski in srednješolski mladini je vsako leto namenjenih 12 državnih tekmovanj s ciljem spodbujati zanimanje za znanost. Najdaljšo tradicijo imajo srednješolska tekmovanja v matematiki, ki potekajo neprekinjeno že od šolskega leta 1957/58 in so bila sploh prva slovenska tekmovanja v znanju. Najbolj množično pa je tekmovanje osnovnošolcev, znano kot Matematični kenguru. Lani je samo v matematičnih tekmovanjih v osnovnih šolah tekmovalo 73.430 učencev.

Prvo vseslovensko tekmovanje v fiziki je bilo maja 1981 v Mariboru v okviru 5. srečanja mladih tehnikov Slovenije. Že naslednje leto so fiziki v Mariboru skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije priredili samostojno republiško tekmovanje in tako je letos potekalo že 39. tekmovanje za Stefanova priznanja.

Društvo prireja tudi tekmovanja v znanju astronomije za Dominkova priznanja, prvo je bilo v šolskem letu 2009/2010, in tekmovanja Kresnička, ki so tekmovanja v naravoslovju.

Vsako leto izbere in pripravi ekipe slovenskih udeležencev za več kot deset mednarodnih tekmovanj, med katerimi sta mednarodna matematična in mednarodna fizikalna olimpijada, ki imata več kot 50-letno tradicijo. Na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike je leta 2017 slovenski dijak Aleksej Jurca dosegel absolutno prvo mesto.

Za učitelje in širšo strokovno javnost društvo redno pripravlja seminarje in predavanja. Pri tem sodelujejo ugledni strokovnjaki z različnih ustanov in znanstvenih področij. Skrb za stroko že 50 let izraža s podeljevanjem priznanj mentorjem za uspešno delo z mladimi. Skoraj tako dolgo kakor zgodovina društva je tudi njegovo publicistično in založniško udejstvovanje: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije od leta 1971 izdaja revijo za srednješolce Presek, za širši krog članov že od leta 1951 Obzornik za matematiko in fiziko in ob tem še knjižno zbirko Sigma. Ob raznovrstnih knjižnih in priložnostnih publikacijah, kot so učbeniki, zborniki, bilteni in podobno, društvo sodeluje tudi pri izdaji mednarodne znanstvene revije Ars Mathematica Contemporanea.

DMFA prireja številne razstave, pripravlja poljudna predavanja in izvaja druge aktivnosti za promocijo znanstvenih dosežkov, raziskovalnega dela in poklicev v znanosti. Kot glavni slovenski organizator je sodelovalo na mednarodnih prireditvah v okviru mednarodnega leta astronomije 2009, svetovnega leta fizike 2005 in svetovnega leta matematike 2000. Zdaj pripravlja 8. evropski matematični kongres, ki bo v Portorožu julija 2020, in evropsko fizikalno olimpijado, ki bo v Ljubljani leta 2021. Društvo upravlja hišo in spominsko sobo prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu, kjer občasno potekajo poletne šole ter znanstvene in strokovne delavnice.

V bogati 70-letni zgodovini so društvu predsedovali in v njem sodelovali številni ugledni slovenski matematiki in fiziki. Kot prvi častni član je bil leta 1949 izvoljen prof. dr. Josip Plemelj, slovenski matematik mednarodnega ugleda in prvi rektor Univerze v Ljubljani. Častno članstvo društvo podeljuje strokovnjakom ali pedagogom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju matematičnih in naravoslovnih znanosti oziroma društva. Doslej so izvolili 35 častnih članov in članic.

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ima status društva v javnem interesu, vanj pa so včlanjeni vsi, ki se želijo izobraževati in izpopolnjevati znanje in znanost ter ju prenašati novim rodovom. Danes ima društvo 850 aktivnih članov, vsi sodelujejo povsem prostovoljno. Vodi jih prepričanje, da delajo za znanje in znanost, nagrajujejo pa jih sijajni uspehi, ki jih mladi znanstveni navdušenci dosegajo doma in v tujini.

Za 70 let neutrudnega pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na področjih matematike, fizike in astronomije ter za spodbujanje ljubezni do znanja pri mladih se Slovenija Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije zahvaljuje z visokim državnim odlikovanjem.



Za izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest, prejme mag. Ivan Sivec red za zasluge.

Ivan Sivec je z največjim avtorskim opusom pri nas eden najbolj branih slovenskih pisateljev. Tako opravlja izjemno poslanstvo za bralno kulturo mladih in starih. Ob zgodovinskih, biografskih in pustolovskih romanih objavlja potopise, knjige o športu in glasbi, kmečke povesti ter knjige za mlajše bralce. Besede in zgodbe kipijo izpod njegovega peresa ter imajo bralke in bralce med vsemi generacijami, doma in po svetu. Približa se jim z občudovanja vrednim vitalnim realizmom, kakor je njegov slog označila ugledna profesorica dr. Helga Glušič.

Mag. Ivan Sivec, pisatelj, publicist, popotnik, raziskovalni novinar in etnolog, se je rodil leta 1949 v Mostah pri Komendi in že v mladosti pokazal nadarjenost za pisanje, recitiranje, petje, igranje na citre in nastopanje. Otroška leta je preživel v idealnem vaškem okolju, kjer so gojili stare običaje in skupinsko delo, vse to pa so spremljali harmonika, petje in pripovedi vaških starešin. Po štiriletni srednji šoli tehnične smeri se je najprej zaposlil kot tehnik pri oddajanju radijskega programa RTV, ob tem pa študiral slavistiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Študij je zaključil z diplomskim delom »Pesniški jezik Marka Pohlina«, nato pa leta 2002 magistriral z nalogo »Fenomen Ansambla bratov Avsenik«. Svoj poklic je opravljal na Radiu Slovenija, najprej v jutranjem uredništvu in od leta 1980 v dokumentarno-feljtonskem uredništvu, kjer je bil sprva zaposlen kot novinar in nazadnje kot urednik dokumentarnega programa.

Ob tem je nenehno pisal in veliko potoval. Kot novinar je prekrižaril večji del Slovenije, zasebno tudi velik del Jugoslavije in sveta. Njegova popotovanja po poteh Jacka Londona na Aljasko, Julesa Verna po Franciji in na Mont Blanc, etnologa Janka Benigarja po Argentini, antropologa Williama Howellsa po Namibiji, aboriginov po Avstraliji in Maorov po Novi Zelandiji so neskončni navdih za njegova knjižna dela.

Prvo odmevno pozornost je dosegel z biografskimi romani o izjemnih ustvarjalcih in njihovih usodah. Temeljito raziskovalno delo v njih izkazuje z dragocenimi odkritji, zgodbo pa oblikuje s prepoznavno avtorsko poetiko in vedno lepim jezikom. Obsežna je njegova serija zgodovinskih romanov, v katerih raziskuje in ubeseduje stoletja naše preteklosti. Poglablja se v zgodovinsko dokumentirane zgodbe o slovenskih mestih in gradovih in odkriva zgodbe posameznikov, ki so krojili slovensko minulost.

Izjemno dragoceno je Sivčevo delo na glasbenem področju. Napisal je več kot tri tisoč besedil za različne glasbene izvajalce in nekatera med njimi so, kakor bi bila iz zakladnice ljudskih in narodnih. Ob tem je izdal več kot dvajset knjig o glasbenikih in dve monografiji o razvoju narodno-zabavne glasbe pri nas.

Navajati številke je pri Ivanu Sivcu nezanesljivo, saj se nenehno spreminjajo: doslej je napisal več kot 150 knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj: zlato Kersnikovo plaketo za književnost, Terseglavovo priznanje za radijske oddaje, Souvanovo nagrado za življenjsko delo kot eden najbolj plodnih piscev besedil za glasbo in druga. Posebno priznanje njegovemu delu izrekajo bralci, ki ga vsako leto uvrstijo na seznam avtorjev največkrat izposojenih knjig ter množično obiskujejo literarne in pogovorne večere z njim.

Tako rekoč ljudski pisatelj Ivan Sivec je ustvaril opus, ki navdihuje k zavedanju dragocenosti Slovenije, spoznavanju naših korenin in spoštovanju ljudi, ki so ustvarjali slovensko zgodovino. Zato so mu hvaležni številni bralci njegovih knjig, zapisov in pesmi, gledalci in poslušalci filmskih, televizijskih in radijskih oddaj, priznanje pa mu z državnim odlikovanjem izreka tudi država Slovenija.



Za zasluge za ustanovitev Slovenskega zborovskega arhiva in za donacijo izjemno obsežne zbirke notnega in avdiovizualnega gradiva prejme dr. Mirko Cuderman medaljo za zasluge.

Dr. Mirko Cuderman se je rodil 18. julija 1930 v Tupaličah pri Preddvoru. Po študiju teologije je leta 1956 odšel na Dunaj, kjer je vzporedno končal študija cerkvene glasbe na akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost ter muzikologije na filozofski fakulteti dunajske univerze. Po vrnitvi v domovino je bil nekaj časa regens chori v ljubljanski stolnici. Leta 1968 je ustanovil in več desetletij vodil društvo Consortium musicum, katerega temeljno poslanstvo je bilo izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe. Z zborom Consortium musicum je poustvaril največja dela svetovne vokalno-instrumentalne glasbe ter izvedel številne prve in praizvedbe v Sloveniji.

Nekaj časa je bil dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, umetniški vodja Slovenskega okteta in dirigent zbora Glasbene matice. Leta 1991 je dal pobudo za ustanovitev Slovenskega komornega zbora in bil do svoje upokojitve leta 2009 njegov umetniški in programski vodja. Pod njegovim vodstvom in vodstvom vodilnih svetovnih zborovskih dirigentov je zbor izvedel številne odmevne koncerte in dosegel kakovostno popolnost. Dr. Mirko Cuderman je s Slovenskim komornim zborom posnel dve antologiji slovenske zborovske glasbe. Zbirka Musica sacra Slovenica, ki obsega triintrideset zgoščenk, je pregled slovenske duhovne glasbe 19. in 20. stoletja. Zbirka Slovenska zborovska glasba, ki obsega petinpetdeset zgoščenk, pa je antologija slovenske posvetne zborovske glasbe od sredine 19. stoletja do sodobnosti. Vse skladbe je pred snemanjem muzikološko pregledal, tako da so bile vedno posnete v neokrnjenem in nepopačenem izvirniku. Večina posnetih skladb je tako prvič zazvenela v izvirni obliki in vrhunski izvedbi. Svoje bogato znanje je prenašal na mlajše generacije. Med letoma 1986–2002 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani predaval različne predmete in odločilno prispeval k ustanovitvi oddelka za cerkveno glasbo.

Za svoje življenjsko organizacijsko in poustvarjalno delo je dr. Cuderman prejel več priznanj in tudi državno odlikovanje. Današnje priznanje zato ni namenjeno njegovemu poklicnemu in umetniškemu delu, temveč povsem konkretnemu dejanju, ki je vredno širšega družbenega priznanja. Dr. Cuderman ni bil le poustvarjalec glasbe, temveč tudi njen zbiralec in raziskovalec. Njegovo izredno široko znanje je plod nenehnega študija in izpopolnjevanja.
V ta namen je vse svoje poklicno življenje zbiral zborovsko in siceršnjo glasbeno literaturo, posnetke znanih in manj znanih dirigentov in sestavov ter avdiovizualno gradivo s področja vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe.

Vse zbrano gradivo je sklenil v obliki donacije prepustiti strokovni javnosti. V ta namen je bil 28. januarja 2013 na njegovo pobudo in s to dragoceno donacijo ustanovljen Slovenski zborovski arhiv. Arhivu je dr. Cuderman podaril svojo celotno zbirko, ki obsega 44.275 naslovov muzikalij, 1.796 zgoščenk in 1.054 plošč z zborovsko in orkestralno glasbo slovenskih in svetovnih avtorjev ter izvajalcev. Poleg tega je arhivu podaril tudi 1.722 naslovov strokovne literature ter financiral skoraj vso opremo in celó pohištvo za zbirko. Podarjeno gradivo je ob tehnični pomoči tudi uredil in katalogiziral, tako da je dostopno vsem ljubiteljem zborovskega petja oziroma vokalno-instrumentalne glasbe. Katalog, ki obsega več kakor sto tisoč enot, je pripravljen tudi v elektronski obliki.

Slovenski zborovski arhiv, ki ga skoraj v celoti sestavlja zbirka, ki jo je prispeval dr. Cuderman, odpira slovenskemu zborovstvu povsem nove možnosti. Slovenska nadarjenost za zborovsko petje se kaže in potrjuje že stoletja, Slovenski zborovski arhiv oziroma zbirka, ki jo je zbral, podaril in uredil dr. Cuderman, pa je odlična podlaga za raznolik, strokoven in celovit nadaljnji razvoj. Darilo dr. Cudermana tako nadaljuje in nadgrajuje dejanja nekdanjih operozov, ki so na začetku osemnajstega stoletja svoje bogate zasebne knjižnice z volili prepustili prvi javni znanstveni knjižnici na Slovenskem in s tem omogočili njen nastanek. Dejanje dr. Mirka Cudermana, kakršnih tudi v širšem evropskem prostoru ni veliko, je posnemanja in občudovanja vreden zgled nesebične predanosti širšim ciljem narodove omike in kulture ter zavezanosti trajnim etičnim vrednotam. Za dolgoletno delovanje na področju glasbenega šolstva v Brežicah ter za obuditev in razširjanje tamburaštva prejme Dragutin Križanić medaljo za zasluge.

Dragutin Križanić se je rodil na Hrvaškem, v vasi Poljanec blizu Varaždina. Tam je končal srednjo glasbeno šolo, nato študiral kontrabas na zagrebški akademiji za glasbo in se po študiju zaposlil v simfoničnem orkestru Radiotelevizije Zagreb. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je s soprogo Elizabeto, prav tako akademsko glasbenico, preselil v Brežice, kjer živi še danes. Najprej je kot učitelj glasbe delal na osnovni šoli Krško, nato pa je leta 1992 postal ravnatelj brežiške glasbene šole. S svojim delom, osebnostjo in predanostjo je šoli in kraju vtisnil močan pečat. Upokojil se je leta 2012, vendar še danes enako neutrudno nadaljuje svoje delo in poslanstvo.

Glasbena šola Brežice je v času, ko jo je vodil, povečala število učencev, pridobila ustreznejše prostore in odprla več novih oddelkov za glasbila. Poučevati so začeli klarinet, saksofon, tolkala, violončelo, kontrabas in citre. Po letu 1996 so nastali različni orkestri oziroma ansambli učencev, najprej harmonikarski in godalni sestav, že leta 1997 pihalna godba, leta 2000 simfonični orkester in leto pozneje citrarski, tedaj edini v Sloveniji. V letu 2010 pa so dobili še tamburaški orkester.

Šola je postala pomemben dejavnik glasbenih in nasploh kulturnih dogajanj v ožji in širši posavski pokrajini. Po zaslugi ravnatelja Križanića je začela sodelovati z bližnjimi in tudi bolj oddaljenimi glasbenimi šolami. Najodmevnejše je bilo sodelovanje z umetniško šolo Johanna Sebastiana Bacha iz češkega mesta Dobřany, ki je Dragutinu Križaniću leta 2012 podelilo naziv častni meščan.

Med letoma 1997 in 2005 je Dragutin Križanić vodil delovno skupino za pripravo učnega načrta za glasbeni predmet »šola za tamburice« in je tudi soavtor učbenika »Šola za tamburice«. Že leta 1983 je prevzel vodenje tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič iz Artič, ki sta ga nato s soprogo vodila 35 let. Ob tem sta ustanovila tudi mešani in ženski pevski zbor KUD Brežice in ju vodila več kot 30 let. V bližnji in daljni okolici sta pripravila sto in sto skupnih koncertov, nastopov in gostovanj tamburaškega orkestra z zboroma. Gostovali so povsod po Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Avstriji in Italiji. Tamburaški orkester se je redno udeleževal mednarodnih srečanj in se domov vračal z najvišjimi uvrstitvami in priznanji. Na regionalnih in državnih tekmovanjih je prejel enajstih zlatih plaket.
Dragutin Križanić ves čas svojega profesionalnega glasbenega dela tudi komponira. Ustvarja novo glasbo ter prireja skladbe za tamburaško igranje in pevske zbore. Napisal ali priredil je več deset skladb, številne so se uvrstile tudi v redne repertoarje drugih tamburaških sestavov.

Življenjsko delo Dragutina Križanića v glasbenem šolstvu, ljubiteljski kulturi in pri vzpostavljanju širših vezi s sosednjimi državami ter njegov prispevek k spoznavanju, ohranjanju in krepitvi tamburaštva na Slovenskem zaslužita našo zahvalo in priznanje.



Za dobrodelnost in dolgoletno humanitarno delovanje v okviru rotarijskega gibanja prejme Janez Pucihar medaljo za zasluge.

Kmalu potem, ko smo dobili svojo državo, je Janez Pucihar dal pobudo za novo obliko dobrodelnega dogodka: Rotary klubu Ljubljana je predlagal, da bi pripravili dobrodelni Miklavžev koncert. Z njim bi, tako je želel, naredili dvakrat dobro: obiskovalcem in poslušalcem koncerta bi podarili kakovostno umetniško prireditev, tistim, ki jih življenje pušča na robu, pa bi v času decembrskih darov pokazali, da niso pozabljeni. Že s prvim Miklavževim koncertom leta 1992 je bilo zanje zbranih toliko sredstev, da ni noben december več minil brez njega. Lani je bila v sodelovanju Rotary kluba Slovenija in kulturno umetniškega programa RTV Slovenija izvedena že 26. prireditev z naslovom Dobrodelni Miklavžev koncert.

Prve Miklavževe koncerte je prirejal ljubljanski klub, katerega član je Janez Pucihar, pozneje pa so ti večeri glasbe in dobrodelnosti postali vseslovenski projekt vseh Rotary klubov Slovenije. Vedno so bili dobro obiskani in vedno jim je uspelo izpolniti osnovno zamisel. Vedno pa so se tudi potrudili biti boljši in privlačnejši – doslej so bili izvedeni na najrazličnejših krajih, od cerkva, muzejev, hotelov in galerij, med drugim so gostovali v ljubljanski operi, Cankarjevem domu, Postojnski jami, studiu RTV Slovenija in še marsikje.

Več kot dva tisoč izvajalcev se je v tem času zvrstilo na odru Miklavževega koncerta. Poleg številnih mladih glasbenikov klasične in popularne glasbe ter vrhunskih svetovno znanih slovenskih izvajalcev sta rada sodelovala tudi Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija, posebno mesto pa so v programu imeli številni odlični otroški in mladinski pevski zbori iz vse Slovenije. Ob posameznih koncertih je večkrat potekala tudi avkcija umetniških del priznanih slovenskih slikarjev in drugih ustvarjalcev.

Na Miklavževih koncertih vsi sodelujejo prostovoljno, vsi razumejo, da sta taka namen in poslanstvo te prireditve in nihče ne pričakuje druge nagrade od njune izpolnitve. Z zbranimi sredstvi so doslej v 26 letih omogočili in pomagali vsaj 4500 otrokom, da so lepo preživeli šolske počitnice, da so se lahko brezskrbno udeleževali obšolskih dejavnosti, številnim so Miklavževa sredstva zagotovila prehrano v šoli. Več kot poldrugi milijon evrov je bilo zbranih ob dosedanjih decembrskih druženjih in največ denarja je bilo v teh letih namenjenega akciji

Zveze prijateljev mladine Pomežik soncu, izletom z muzejskim vlakom za otroke z možganskimi poškodbami, varstvenim zavodom za otroke s posebnimi potrebami, pediatrični kliniki, otroški bolnišnici v Šentvidu pri Stični in mnogim drugim. Pomagali so žrtvam nasilja v družini, mladinskemu domu Nove Jarše, kupili so konja za hipoterapijo v Kamniku, izšolali so pse za slepe, v Inštitutu Soča vzpostavili možnost študija na daljavo. Zbrana sredstva so omogočila nakup medicinske in rehabilitacijske opreme, računalnikov, glasbil in podobno.

Priprava vsakoletnega koncerta zahteva ogromno dela, nizanje teh prireditev v tako dolgo vrsto let pa tudi neverjetno vztrajnost in posluh za sodelovanje z ljudmi, ki v srcu dobro mislijo, a potrebujejo spodbudo, da to na takšen način tudi izkažejo. Vse to delo od leta 1992 opravlja Janez Pucihar skupaj s svojimi najožjimi sodelavci in drugimi prostovoljci.

Za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo Republika Slovenija Janezu Puciharju izkazuje spoštovanje in zahvalo.