Predsednik Pahor v Atenah s predsedniki dvanajstih držav

Atene, 11. 10. 2019 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes na povabilo gostitelja, predsednika Helenske republike Prokopisa Pavlopoulosa, v Atenah srečal s predsedniki dvanajstih držav, članic EU: Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Malte, Poljske in Portugalske.

Predsedniki se v tem formatu sestanejo enkrat letno, od leta 2003, ko so se na pobudo tedanjega predsednika Portugalske prvikrat srečali v mestu Arraiolos.

Osrednja tema letošnjega srečanja je osnovno načelo solidarnosti kot ključa za poglobitev EU in nadaljnjo promocijo evropske integracije ter odgovor na vprašanje, katere naslednje korake je potrebno narediti.

V sklopu prve razprave, ki je imela naslov "Učinkovito soočanje z gospodarsko in begunsko krizo", so predsedniki razpravljali o implementaciji načela solidarnosti pri naslavljanju notranjih in zunanjih varnostnih izzivov, dolgotrajne gospodarske in begunske krize.

V razpravi je predsednik Pahor izrazil solidarnost z Nemčijo ob strelskem napadu pred sinagogo v mestu Halle. Predsednikom je predlagal, da bi skupaj pozvali k vzdržanju nasilja in mirnemu reševanju aktualnih sporov na turško sirski meji ter ob tem ocenil, da bi bilo potrebno turškega predsednika Erdogana pozvati, naj ne uporablja migrantov kot orožje za izsiljevanje Evropske unije.

V nastopu na prvem delu zasedanja je slovenski predsednik predstavil svoj pogled na reševanje gospodarske krize pred leti in begunske krize zdaj. Dejal je, da je bila Evropska unija pri reševanju gospodarske krize uspešnejša kot je pri obravnavi ilegalnih migracij in ocenil, da je tako tudi zato, ker v slednjo vlaga bistveno manj napora. Spomnil je na zares številna zasedanja Evropskega sveta pred desetimi leti, ki so nazadnje privedla k izhodu iz ekonomske krize. Ponovil je, da sta v tem trenutku najbolj pereči dve vprašanji EU - migracije in brexit. Če ju EU ne bo rešila, bo težje gledati v skupno prihodnost, je prepričan predsednik Pahor.

V nadaljevanju je slovenski predsednik dejal, da je bil pri reševanju gospodarske in finančne krize eden od ciljev narediti EU dovolj močno, da bi bila ob soočenju z naslednjo gospodarsko krizo odpornejša. V zvezi s tem bi bilo zaželeno dokončanje bančne unije, je poudaril predsednik Pahor. Tudi v Sloveniji se, kot v mnogih drugih državah, že soočamo z gospodarskim upočasnjevanjem, a verjamemo, da so slovenska podjetja in banke tokrat bolje pripravljene kot pred zadnjo krizo, je prepričan. 

V nasprotju z gospodarsko krizo, ko je EU pokazala odločnost in s tem dosegla določen rezultat, je bilo v reševanje migracijske krize vloženo manj truda. Predsednik Pahor je ponovil, da je za učinkovito reševanje begunskega vprašanja nujen usklajen in učinkovit odziv celotne mednarodne skupnosti.

Predsednik Pahor je poudaril, da je solidarnost veliko širši koncept kot kohezijska politika. Brez solidarnosti, enakosti in spoštovanja ne bomo uspešni pri soočanju z izzivi, kot so podnebne spremembe in digitalizacija, prav tako pa ne bomo uspešni pri reševanju varnostnih izzivov, je dejal in pozval k razmišljanju ‘out of the box’ pri iskanju rešitev.

V drugi razpravi z naslovom "Skupno soočanje z aktualnimi varnostnimi izzivi EU" je predsednik Pahor poudaril, da mora EU razviti svojo varnostno in obrambno politiko. Zelo pomembno se je zavedati, da je naša varnost povezana z usodo Evropske unije. Slovenski predsednik je pozval k poglobljeni razpravi in k novi konvenciji o evropski prihodnosti.

Predsedniki bodo zasedanje zaključili z državniško večerjo, ki jo bo gostil predsednik Helenske republike Pavlopoulos v Predsedniški palači.

Predsednik Pahor v Atenah s predsedniki dvanajstih držav
Foto: Daniel Novakovič/STA

V nadaljevanju objavljamo Atensko deklaracijo, ki je bila sprejeta na 15. srečanju predsednikov skupine Arraiolos.

          Athens Declaration (as adopted on 11.10.2019).docx