Predsednik Pahor ob robu Münchenske varnostne konference opravil več dvostranskih srečanj

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se udeležuje 58. Münchenske varnostne konference 2022.

Gre za najpomembnejšo varnostno konferenco na svetu, kjer odločevalci in strokovnjaki s področij varnosti in zunanje politike razpravljajo o trenutnih in prihodnjih političnih in varnostnih izzivih v mednarodni skupnosti in je zato priložnost za diplomacijo in diplomatska prizadevanja za mirno reševanje sporov. Osrednje teme razprav so povezane z aktualnimi političnimi in varnostnimi razmerami v Evropi in v svetu.

Münchenska varnostna konferenca je letos priložnost za pomembna dvostranska srečanja, saj se je udeležuje več kot 30 predsednikov držav ali vlad in 100 ministrov in visokih predstavnikov najpomembnejših mednarodnih organizacij.

Predsednik Pahor se je ob robu varnostne konference sestal predsednikom Republike Finske Saulijem Niinistöjem. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost nad aktualno varnostno krizo v Ukrajini in se strinjala, da je ob tem pomembno, da je zahodni svet enoten in odločen, hkrati pa sta podčrtala, da je treba še naprej voditi dialog in poskusiti rešiti konflikt na miren način, s pomočjo diplomacije.

V pogovorih sta predsednika potrdila dobre in prijateljske odnose med Slovenijo in Finsko, ki ravno na današnji dan praznujeta 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Državi družijo zelo podobni pogledi na aktualne razmere v svetu. Predsednika sta se spomnila zadnjega obiska finskega predsednika v Sloveniji, spomladi 2019, in ponovno izrazila obojestranski interes za nadaljnje razvijanje in poglabljanje celostnega sodelovanja med državama, s poudarkom na priložnostih za krepitev gospodarskih odnosov. Predsednik Niinistö je poudaril, da se veseli skorajšnjega uradnega obiska predsednika Pahorja na Finskem.

Predsednik Pahor se je sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, s katerim sta govorila predvsem o procesu vključevanja Črne gore v Evropsko unijo, ki bi moral biti hitrejši in bolj zavzet. Izmenjala sta poglede na razmere na Zahodnem Balkanu in stopnjevanje rusko-ukrajinskih napetosti ter ocenila, da je razumljivo, da je ukrajinska kriza ta hip v ospredju pozornosti, a bi morali z zaskrbljenostjo opazovati tudi razvoj razmer v regiji Zahodnega Balkana in jih pravočasno nasloviti. Predsednika sta govorila tudi o načrtovanem letošnjem srečanju pobude Brdo-Brijuni Process.

Na prvi dan Münchenske varnostne konference se je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor sestal s predsednikom Republike Severne Makedonije Stevom Pendarovskim. V pogovorih sta potrdila odlične in prijateljske odnose in ocenila, da sta Republika Slovenija in Republika Severna Makedonija zaveznici in tesni prijateljici. Ob tem je slovenski predsednik ponovno podčrtal podporo Slovenije Severni Makedoniji na njeni poti za članstvo v Evropski uniji. Predsednika sta posebno pozornost namenila regionalnemu sodelovanju in razmeram v regiji in spregovorila tudi o letošnjem srečanju pobude Brdo-Brijuni Process.

Slovenski predsednik se je sestal z ministrom za zunanje zadeve Irana Amirom Abdollahianom. Spregovorila sta predvsem o aktualnih pogajanjih za nov mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu. Predsednik republike je poudaril, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se sporazum doseže, saj bo to prineslo veliko olajšanje v čas, ki je že tako poln negotovosti.

Predsednik Pahor se je srečal tudi z visokim predstavnikom za Bosno in Hercegovino Christianom Schmidtom. Izmenjala sta ocene o razmerah v Bosni in Hercegovini in celotni regiji Zahodnega Balkana. Predsednik Pahor je ocenil, da gre za prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje. Dejal je, da se tudi zato zavzema za bistveno hitrejši širitveni proces in vključitev držav v Evropsko unijo, saj je to ključno za mir in varnost v regiji.

Ob robu Münchenske konference je predsednik republike za slovenske medije spregovoril o ukrajinski krizi in odnosih med Zahodom in Rusijo, ter ob tem pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev. Potrdil je, da je ukrajinska kriza na varnostni konferenci v Münchnu v ospredju pozornosti. »Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize,« je dejal. Ob tem je predsednik Pahor ocenil, da bi po njegovem mnenju Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko ceno, tako politično kot gospodarsko in moralno. Ob tem je dodal, da v tej negotovosti »vzdrževanje miru visoko stane tudi Zahod«. Ponovil je, da »želi verjeti visokim predstavnikom Rusije, da nimajo namena napasti Ukrajine«, tudi zato, ker je njihova kredibilnost načeta zaradi zavajanja v letu 2014 in si jo morajo sedaj povrniti z dejanji.

Predsednik Pahor je dodal, da so razmere zaskrbljujoče, in da varnostna konferenca v Münchnu predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev. »Želim si, da bi na obeh straneh prevladal razum,« je dejal slovenski predsednik, ki je obžaloval tudi odločitev Rusije, da na konferenco ni prišel ruski zunanji minister Lavrov.

Predsednik Pahor se je včeraj udeležil odprtja konference, kjer sta sodelujoče nagovorila generalni sekretar Združenih narodov António Guterres in predsedujoči konferenci veleposlanik Wolfgang Ischinger.

Predsednik Pahor bo kot posebni gost jutri nastopil v razpravi o Zahodnem Balkanu z naslovom “(W)hole in the Heart of Europe? Back to the Balkans”. O tem je predsednik dejal, da ne smemo podcenjevati razmer na tem območju in da je potrebno dovolj zgodaj opaziti in nasloviti določene zaskrbljujoče procese v regiji.


Foto: UPRS