Predsednik republike je z zadovoljstvom sprejel izjavo predsednika Italijanske republike posvečeno dnevu spomina

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z zadovoljstvom sprejel izjavo predsednika Italijanske republike in prijatelja Sergia Mattarelle, posvečeno dnevu spomina, ki je v duhu slovesnosti sredi preteklega leta v Bazovici in Trstu. Z redkimi izjemami, ki jih je še vedno potrebno opaziti in se nanje odzvati, je v tem duhu govorila tudi večina visokih predstavnikov italijanske oblasti.

Mattarella: »Na dan spomina družinam padlih, preživelim, ezulom in njihovim potomcem ponovno predajam močno sporočilo solidarnosti in bratstva vseh Italijanov«

Predsednik republike Sergio Mattarella je na dan spomina podal naslednjo izjavo:

»Trpljenje, žalovanje, zatiranje in izseljevanje, v katerega je bilo prisiljenih na desettisoče družin na območju vzhodne meje, Istre, Reke in dalmatinske obale, so z neizbrisljivimi črkami vklesani v zgodbo o tragediji druge svetovne vojne in njenih posledicah.

Ob dnevu spomina, ki ga je želela uvesti republika, želim družinam padlih, preživelim, ezulom in njihovim potomcem predati zlasti močno sporočilo solidarnosti in bratstva vseh Italijanov. Zločini proti človeštvu, ki so se sprožili v tej vojni, se z osvoboditvijo izpod nacifašizma niso prenehali, temveč so se nadaljevali v obliki preganjanja in nasilja s strani drugega avtoritarnega režima, komunističnega.

Tisto ozemlje je prepojilo veliko nedolžne krvi. Našo zavest so prežele grozote fojb. Bolečina ki je povzročila in spremljala izselitev italijanskih julijansko-dalmatinskih in istrskih skupnosti, pa dolgo časa ni prodrla v zavest naše republike. Združenja ezulov so z osvetljevanjem prikritih ali pozabljenih zgodovinskih dejstev opravila dragocen delo, s katerim so pripomogla k rekonstrukciji spomina, kar je predpogoj za polnopravno uveljavitev vrednot svobode, demokracije in miru.

Doživetega trpljenja ni mogoče zanikati. Prihodnost je zaupana zmožnosti preprečevanja, da bi se bolečina preoblikovala v zamero, ta pa nato v takšno sovraštvo, ki bi novim generacijam preprečevalo ponovno vzpostavitev sožitja, temelječega na vzajemnem spoštovanju in sodelovanju.

Vsaka skupnost ohranja spomin na najtežje preizkušnje in na svoje lastna zgodovinska prepričanja. In iz vzajemnega spoštovanja vznikne dialog in prijateljstvo med ljudmi in med kulturami.

Gre za vrednote, ki sva jih hotela posebej poudariti s predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem, ki se mu še enkrat zahvaljujem za srečanje in skupne pobude iz lanskega julija, ko sva podpisala Spomenico o soglasju o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji.

Na teh vrednotah temeljijo visoko cenjeni projekti, kot je npr. ta, da se Gorici in Novi Gorici skupaj podeli naziv Evropska prestolnica kulture v letu 2025.

To so dejanja močnega simboličnega pomena, ki ponovno dokazujejo, kako vključevanje Italijanov, Slovencev in Hrvatov v Evropsko unijo našim narodom odpira obzorja solidarnosti, prijateljstva, sodelovanja in razvoja. Zgodovine ni mogoče izbrisati. Vendar pa moramo mladim generacijam teh ozemelj zagotoviti pravico do skupne prihodnosti, ki bo temeljila na miru in blaginji.

Neomajna odločitev Slovenije, Hrvaške in Italije, da na obmejnem območju vzpostavljajo vedno močnejše sodelovanje, je zgleden primer tega, kako odločilen je pomen zavedanja o bogastvu raznolikosti naših kultur in identitete pri tem, da za vedno premagamo najbolj tragične strani zgodovine tega območja in odpremo pot skupni prihodnosti«.

Rim, 10. 02. 2021